Moti me…
Zdravo!
Mene pa zanima ali je čudno, da nekoga moti, neupoštevanje bontona pri mizi/jedi.
S tem konkretno mislim mene, saj me moti če nekdo zraven mene je in pri tem cmoka ali pa golta hrano, da slišim, ko pogoltne. Ali pa ko nekdo pije sok, da golta in diha kot, da se bo ravnokar zadušil…Ker mene to spravi ob živce! Takrat najraje zdrvim stran in vzamem neko mehko stvar in jo stisnem, da sprostim svojo jezo. Žal pri kosilu tega ne morem storiti in raje “stiskam zobe”, dokler ne pojem in lahko odidem. Večrat sem moji mami poskušala to razložiti, a se je le nasmehnila in rekla: “Pa ne poslušaj!”. Ampak kako naj ne poslušam 5 ljudi pri kosilu? Ušes si ne morem zatisniti, kajne!
Res ne vem kaj naj naredim in prosim, da mi pomagate omiliti ali rešiti ta problem.
Hvala že v naprej in LP…
Predlagam, da začneš npr. naglas srebat juho. Ali pa svinjsko rigni. Ali pa jej z roko. Ali pa kaj drugega ogabnega. Toliko časa, da te bo kdo od prisotnih opomnil. Potem pa reci, da si samo mislila, da je to dovoljeno, če je pa dovoljeno tudi vse tisto, kar te moti…
Jaz te čisto razumem, da te moti, in tudi zares JE ogabno vse, kar opisuješ. V skrajni sili vzemi svoj krožnik in pojdi v drug prostor in razloži, da bi rada jedla kot človek, ne kot žival.
Koliko s tem “obremenjujete” domače? Jaz se imam za kar kulturno, moj mož pa na žalost ni tako fin in mu gre moje obnašanje na živce. Ko skušam bontona naučiti otroka, se zraven spakuje in ne sodeluje. Še v gostilni gleda samo v svoj krožnik, obnašanje za mizo prepušča meni in se ne meša.
Skratka, možiček pravi, da bo za domačo mizo jedel, kot mu paše in naj ga ne obremenjujem. Otroka sta stara 10 let, ko sta bila v vrtcu sta jedla normalno, zdaj v šoli pa kar ne znata več rezati z desertnim nožem, solato bi jedla z žlico, okrog krožnika vse napacano, skratka noro. Mož sicer ne meče hrane s krožnikov, vendar vedno vse stlači vase v nekaj minutah, potem se mu že mudi, če ne v službo pa na kavč. Res, kako rešujete te probleme? Komaj sem jih navadila, da ne jemo iz piskrov, da je miza lepo pripravljena, da se nam pri hrani ne mudi, počasi sem že sama sebi tečna. So vaši fantje fini ali so doma bolj komot?
jaz sem hčeri že majhni učila jesti z vilicami in nožem, moram rečt, da se je kar obneslo, tudi mož k sreči zna kulturno jesti in je pri tem sodeloval (kakor je drugače pri drugih stvareh bolj malo…). še ko smo bili na morju v hotelu, so tujci kar malo zijali, ko sta naši dve pikici tako lepo jedli :-))
pa mislim da ni tolk problematično, kateri pribor se za kaj uporablja, ampak bolj to pacanje, cmokanje, naslanjanje na mizo, glasno prežvekovanje… če je solato z žlico, naj jo kar, samo da ne šprica vsenaokoli in da se ne sliši ko v svinjaku.
@yo:
sklepam, da je Evulja še mlada in da stanuje doma, torej si postopka, kot ga opisuješ, najbrž ne more privoščiti, saj bi jo domači linčali – svojega deleža pri tem najbrž ne bi sprevideli, če se pri mizo obnašajo, kot punca opisuje in se jim to zdi normalno. torej je edina rešitev, da se jim umakne.
V tem primeru poveš, da bi rad pojedel obrok kot človek in poješ sam – kasneje ali na balkonu ali kjerkoliže. Tudi že preizkušeno.
Jaz sem si včeraj sposodila “Bonton” (ne gre le za obnašanje pri mizi, ampak vseeno). In ga bom nastavila na mizo v dnevni sobi…
Jaz osebno se imam za človeka. In pričakujem, da se ostali okoli mene obnašajo kot ljudje.
Glede na to, da sem stara 16 let in sem najmalša v naši hiši si ne smem privoščiti takih izjav, ker če ne je ogenj v strehi!
Drugače pa pri meni postaja vse huje – moj oče pri kosilu sreba juhu, potem zrezke golta cele, tako kot mama in potem jaz dobim “živčni zlom” (sem tiho in stiskam zobe) ter v treh minutah odvihram v sobo in skoraj kaj razbijem.
Forum je zaprt za komentiranje.