moški, ženske – na pomoč

Po včerajšnjem pogovoru z možem sem malce v skrbeh. Priznal mi je, da me ima za samoumevno, da sem,… skratka nič novega. Ampak – se trudim okoli njega, družine, grem pa tudi sama ven, se uredim, s prijateljicami,… ampak – kako še naj ukrepam, da me bo upošteval kot človeka, ne kot inventar??

Mogoče je problem v tem, da nimaš lastnega spoštovanja in mu služiš in ga pedenaš kot otroka.

Očitno ne ceni tega, kar ima. Pa mu za nekaj časa nehaj delati usluge, da bo videl kakšna je razlika.

Mogoče se pa res malce oddalji. Dosti nas opazi kaj smo imeli šele takrat ko vsa ta dobrota malce izgine.

Samo n epreveč, da se čisto ne odtujita. Tule bo največji problem najti pravo mero.

Če je on tako iskren, da ti je povedal, da te ima za samoumeno mu še ti direktno povej, da si želiš, da je bolj pozoren do tebe. Skratka daj mu jasno vedeti, da si ne dovoliš, da te obravnava kot kos pohištva. In predvsem malo manj se trudi okrog njega.

Partner ne upošteva partnerke , ki se trudi na “vse” načine…Partnerka postane ( se čuti kot) “inventar”…in sprašuje kako naj ukrepa, da jo bo partner spoštoval kot človeka….ne kot inventar.
A si ti za hece, al kaj…
Brez zamere….A ti resno misliš , da lahko s parimi vrsticami ogovorov na takem forumu iz sebe narediš — za partnerja– ” iz nočne omarice…Željeno in spotovano žensko ” ???

Če res hočeš kaj rešiti , potem bosta oba, kar nekaj časa, lepo hodila v kakšno strokovno posvetovalnico za reševanje odnosov….
In bo po cca pol leta jasno, kaj se še rešiti da ( pokazalo se bo, če je interes obojestranski )…
čez eno leto pa kako.

Kdaj bo to….se še ne ve. Žal.
Kakorkoli že bo…vse lepo ti želim.