Morda bi pasala ena tema o pravicah žensk
Saj vem, da ne repliciraš meni, ampak na toliko neumnosti se moram oglasiti.
Barca ni opisala stereotipa, ampak realnost – kakšno socialno varnost pa ima lahko
pri nas ženska, ki ostane doma? Recimo, da se je mož kljub inteligenci in krasnemu
gospodarjenju naveliča, ker je našel 20 let mlajšo. Ker se je priselila k njemu, ni nič
njenega, prispevkov za penzijo ji ni plačeval, preživnina je mizerna, delala ni nikoli in
recimo pri 45, 50 tih ne bo dobila službe….aja, ampak zanjo tudi pod mostom ne bo
problema, ker je tako super gospodinja in zna toliko prihraniti, kaj?
In ja, to je odvisnost od moža. Poznamo jo vsa stoletja nazaj in dobro vemo, koliko
besede o denarju, o otrocih in konec koncev o sebi, so imele ženske. Nič. Lahko so
delale in rojevale, njihovega ni bilo pa nikoli nič, še otroci ne. In tudi odločale niso
o ničemer. O tem, da se je na ta račun, da itak niso imele kam iti, lahko delalo z
njimi poljubno grdo, ne izgubljajmo besed, saj ” ženska mora potrpeti”.
Ne gre za kariero, niti za potrošništvo, gre za NEODVISNOST. Če bi bilo gospodinjenje
plačano delo in bi imela tako žena SVOJ denar, ok. Ker pa ni in ker se taka ženska pri
nas lahko obriše pod nosom za vsa leta garanja in mora oditi samo s kufrčkom….pa zame to
niti od daleč ni hec.
Saj tudi ti zagovarjaš pravico do splava – tole si napisala zelo shizofreno. Večina ljudi si ne želi dati tega skozi in naredi vse, da jim ne bi bilo treba.
Tako kot sem napisala – vedno se pa najdejo ljudje, ki so brezbrižni, in to ne velja samo za kontracepcijo in splav. Če ukinemo pravico do splava, potem recimo tudi ukinimo pravico vsem pod 30 let, da vozijo avto, ker je v starostni skupini od 18 do 30 let največ povzročiteljev.
Ne moremo zaradi določenega procenta budal kaznovati celo populacijo, ki včasih naredi kak prekršek ali nenačrtovano zanosi kljub sicer skrbnemu načrtovanju družine …
In brez pravice do splava ne bo rešen noben zarodek, samo še kakšna ženska več bo šla papa.
Saj vem, da ne repliciraš meni, ampak na toliko neumnosti se moram oglasiti.
Barca ni opisala stereotipa, ampak realnost – kakšno socialno varnost pa ima lahko
pri nas ženska, ki ostane doma? Recimo, da se je mož kljub inteligenci in krasnemu
gospodarjenju naveliča, ker je našel 20 let mlajšo. Ker se je priselila k njemu, ni nič
njenega, prispevkov za penzijo ji ni plačeval, preživnina je mizerna, delala ni nikoli in
recimo pri 45, 50 tih ne bo dobila službe….aja, ampak zanjo tudi pod mostom ne bo
problema, ker je tako super gospodinja in zna toliko prihraniti, kaj?
In ja, to je odvisnost od moža. Poznamo jo vsa stoletja nazaj in dobro vemo, koliko
besede o denarju, o otrocih in konec koncev o sebi, so imele ženske. Nič. Lahko so
delale in rojevale, njihovega ni bilo pa nikoli nič, še otroci ne. In tudi odločale niso
o ničemer. O tem, da se je na ta račun, da itak niso imele kam iti, lahko delalo z
njimi poljubno grdo, ne izgubljajmo besed, saj ” ženska mora potrpeti”.
Ne gre za kariero, niti za potrošništvo, gre za NEODVISNOST. Če bi bilo gospodinjenje
plačano delo in bi imela tako žena SVOJ denar, ok. Ker pa ni in ker se taka ženska pri
nas lahko obriše pod nosom za vsa leta garanja in mora oditi samo s kufrčkom….pa zame to
niti od daleč ni hec.[/quote]
Ampak to je slovenska realnost in mentaliteta – ločitev je za gospodinjo polom tudi z eksistenčnega vidika. Kakšen ravs nastane tukaj, če kdo omeni preživnino v višini 200 evrov. To je nekaj nezaslišanega.
Ženske, to je izhodiščna vrednost tudi za vas, če ste gospodinje in ostanete brez moža, ki bi vas finančno zalagal. Toliko ste vredne v očeh slovenske javnosti, pa imate še tako poštirkan predpasnik. Vaše kolegice v tujini se lahko samo pomilovalno nasmehnejo.
Bolj malo možnosti vidim za mentalni zasuk vam v prid. Pa vsaka ženska, ki nima ravno dveh levih in tašče pa lastne mame, da ji odnaša rit, dobro ve, koliko je vredno vaše (in njeno) delo doma.
Vredno je, dokler je ljubav vroča. Ko ni več vroča, je večinoma vredno nič.
Splav je danes narejen zelo rutinsko in za žensko ne predstavlja neke večje fizične obremenitve. Kakršne pa so družbene norme in stigmatizacija kljub vsem pridobljenim pravicam, pa je druga pesem. Največ travm po splavu nastane ravno zaradi ovsojanja družbe.[/quote]
Kakšno obsojanje družbe? Kot da vsem okoli govorite o svojih splavitvah.
Oh ne, jaz nisem tako melodramatična. Ne razmišljam ne o “tlačanstvu” in ne o
“zli usodi”, dokler imam svoj denar, svojo nepremično, svoj posel, svojo izobrazbo
in svojo pamet – in si sama (kot lepo praviš) krojim življenje, za katerega sem jasno
sama odgovorna.
In še – kaj točno je stvar dogovora? Koliko preživnine dobim za 30, 40 let gospodinjenja?
Ne hvala.
Mislim, da noben moški pri zdravi pameti ne bi sprejel take pogodbe, kot jo reklamiraš
kot tako krasno za ženske. Prepričaj moškega, da gre namesto v službo, delat za hrano in
streho nad glavo, če je to tako fajn…sem ziher, da komaj čakajo.
Oh ne, jaz nisem tako melodramatična. Ne razmišljam ne o “tlačanstvu” in ne o
“zli usodi”, dokler imam svoj denar, svojo nepremično, svoj posel, svojo izobrazbo
in svojo pamet – in si sama (kot lepo praviš) krojim življenje, za katerega sem jasno
sama odgovorna.
In še – kaj točno je stvar dogovora? Koliko preživnine dobim za 30, 40 let gospodinjenja?
Ne hvala.
Mislim, da noben moški pri zdravi pameti ne bi sprejel take pogodbe, kot jo reklamiraš
kot tako krasno za ženske. Prepričaj moškega, da gre namesto v službo, delat za hrano in
streho nad glavo, če je to tako fajn…sem ziher, da komaj čakajo.[/quote]
Precej suvereno deluješ, dokaži. Jaz zamenjam ta trenutek.
Oh ne, jaz nisem tako melodramatična. Ne razmišljam ne o “tlačanstvu” in ne o
“zli usodi”, dokler imam svoj denar, svojo nepremično, svoj posel, svojo izobrazbo
in svojo pamet – in si sama (kot lepo praviš) krojim življenje, za katerega sem jasno
sama odgovorna.
In še – kaj točno je stvar dogovora? Koliko preživnine dobim za 30, 40 let gospodinjenja?
Ne hvala.
Mislim, da noben moški pri zdravi pameti ne bi sprejel take pogodbe, kot jo reklamiraš
kot tako krasno za ženske. Prepričaj moškega, da gre namesto v službo, delat za hrano in
streho nad glavo, če je to tako fajn…sem ziher, da komaj čakajo.[/quote]
Precej suvereno deluješ, dokaži. Jaz zamenjam ta trenutek.[/quote]
Seveda si glasen. Ampak ko bi šlo zares, bi pa stisnil rep med noge. Si dosedaj koristil kaj od naštetega – deljena porodniška, skrajšani delovni
Precej suvereno deluješ, dokaži. Jaz zamenjam ta trenutek.[/quote]
Seveda si glasen. Ampak ko bi šlo zares, bi pa stisnil rep med noge. Si dosedaj koristil kaj od naštetega – deljena porodniška, skrajšani delovni čas za otroka? Takšnih je zelo malo. Vedno se namreč najdejo izgovori, da se ne splača. Pa to noi tako pomembno – saj denar tudi ni vse. Čas z otroki je neprecenljiv, a ne? Za tisto malenkost vec, ki jo dobi oče, pa tlaka tudi ni vredna (kot bi rekle nekatere). Torej zakaj očetje ne koristitE tega več, če bi tako radi zamenjali?[/quote]
Na primer ti zagovarjaš take ekstreme in si tudi takoj povedal, zakaj – tako kot pri tvoji kolegici bi se mogoče pri tej ženski tudi lahko dobro izteklo. Čudeži se namreč dogajajo. Pri njej čudeža sicer ni bilo, lahko bi pa bil.
Splav je že tako ali tako pogojna pravica. Ampak še hujše pogojevanje pomeni, da zagovarjaš take ekstreme, drugače ne more bit. Ne moreš delat izjem, ker nikoli ne moreš stoprocentno vedeti, medicina ni tako daleč.
In še enkrat se prosim pozanimaj, kako je v državah, kjer je splav prepovedan in pika. Ali je število splavov zato manjše? Koliko žensk ima trajne zdr. posledice zaradi šušmarstva ali celo umre? Mogoče se dobi celo podatek, kako živijo nezakonske matere v katoliških državah? A misliš, da jim je tam fletno in uživajo v materinstvu? Da so njihovi sorodniki srečni, ker so raje rodile kot naredile splav?[/quote]
Če so ženske tako nore, da grejo k mazačem, je to njihov problem. Pač pokažejo, kaj jim pomeni odločanje o svojem telesu. Tako kot so nore mame, ki grejo npr. z otrokom čez viharno morje na begunsko pot. Ne mi rečt, da ni druge rešitve.
Život nije bajka, to menda vemo, nikoli pa ni tako brezupno, da bi moral moriti, da bi se imel dovolj fletno ali pa da bi bili sorodniki zadovoljni.[/quote]
Ne nakladaj.
Splav je danes narejen zelo rutinsko in za žensko ne predstavlja neke večje fizične obremenitve. Kakršne pa so družbene norme in stigmatizacija kljub vsem pridobljenim pravicam, pa je druga pesem. Največ travm po splavu nastane ravno zaradi ovsojanja družbe.[/quote]
Kakšno obsojanje družbe? Kot da vsem okoli govorite o svojih splavitvah.[/quote]
Poznam žensko, ki je donosila in dala otroka v posvojitev (oče ni hotel niti slišati zanj). Zaradi pritiska okolice se je morala odseliti, ni zdržala šikaniranja, žaljenja, zmerjanja. Oče? Seveda njemu se ni zgodilo nič.
Kaj pa stečaji in odpuščanje delavcev? Saj moški niso varni pred tem. Tako da te iztočnice ne štekam ravno.
Hotela sem ti povedat, da je tvoja vrednost – pač v smislu, koliko smo vsi ljudje vredno ekonomsko, tako se danes gleda na vse – zelo relativna in da če se kaj zalomi, si lahko hitro na 0. In si lahko bila najboljša žena in mati na svetu in je mož zaradi tebe lahko služil na tisoče in tisoče evrov na mesec, pa po ločitvi, če ga tako prešine, vse to ne bo pomenilo nič. Kaj boš potem imela za pokazat? S čim se boš potem hvalila? Komu bo potem koristil tvoj poštikran predpasnik?
Še enkrat poudarjam, ker smo vse ženske večinoma tudi gospodinje, to delo čisto cenim, ker vem, koliko ga je. Cenim tudi to, da gospodinje in gospodinjci poskrbijo za mirnejši vsakdan družine brez stresa, ker opravijo vse, kar je za opravit in razbremenijo partnerja.
Ampak … čez noč se vse to lahko pozabi. In če se, ne vem, kaj potem narediš. Živiš z 200 evri na mesec v prehodnem obdobju, besno iščeš prvo službo pri 50?
Oh ne, jaz nisem tako melodramatična. Ne razmišljam ne o “tlačanstvu” in ne o
“zli usodi”, dokler imam svoj denar, svojo nepremično, svoj posel, svojo izobrazbo
in svojo pamet – in si sama (kot lepo praviš) krojim življenje, za katerega sem jasno
sama odgovorna.
In še – kaj točno je stvar dogovora? Koliko preživnine dobim za 30, 40 let gospodinjenja?
Ne hvala.
Mislim, da noben moški pri zdravi pameti ne bi sprejel take pogodbe, kot jo reklamiraš
kot tako krasno za ženske. Prepričaj moškega, da gre namesto v službo, delat za hrano in
streho nad glavo, če je to tako fajn…sem ziher, da komaj čakajo.[/quote]
Precej suvereno deluješ, dokaži. Jaz zamenjam ta trenutek.[/quote]
Ni problema. Pridi. Imam dela kolikor hočeš. Za pokositi, napraviti drva, da imam skuhano,
ko pridem iz službe, hišo popedenano in spucano, skratka – dam ti denar za fasengo in za
kakšno coto, ti pa mene in mojo bajto pedenaš.
Ko ne boš več mogel vsega (čez ene 20 let) lahko spokaš, da si omislim mlajšega.
Nisem želela biti žaljiva, a mi “žilica” ne da, da ne bi napisala komentarja: napadalnost je osebna izkaznica feministk! Zagovarjam enakopravnost med spoloma, ne pa tudi feminizma, ki je v svojem bistvu samo odraz nesamozavesti in prikritega strahu pred življenjem – po načelu “napad je najboljša obramba”.
Jaz nisem govorila o poštirkanih predpasnikih in “najboljših” mamah in ženah. Govorila sem o ekonomskem pomenu gospodinjenja, kar pa seveda ni v skladu s sodobno potrošniško družbo – ko življenjski ritem narekujejo supermarketi in reklame. Ne me torej napadati – živite svoje življenje, kot vam paše, a si ne domišljajte, da je vaš feminističen življenjski slog rešitev za vse. Je še druga možnost, ki pa je po zaslugi feminizma odrinjena iz zavesti večine žensk in zreducirana na predsodek “poštirkanih predpasnikov” in vsega, kar sodi zraven: nerazgledanosti, hinavščine, slabih odnosov. Po krivici.
Poleg tega, če že v naprej predvidevate, da vas bo partner nekoč zapustil, to samo pomeni, da gradite na nezaupanju, kar je slab temelj. Vse zveze ne razpadejo, kljub slabi statistiki. Dogovor med odgovornima partnerjema je zmeraj mogoč, če gre za dogovor in ne za izsiljevanje (=”kje pa boš dobila takšnega”). Jaz ga niti ne iščem, ker sem zaradi različnih okoliščin samska oseba z – zdaj že odraslim – otrokom in še z drugimi skrbmi, s katerimi nisem želela obremenjevati nikogar. Zaradi usode, ki mi je bila dana in sem jo uspešno “dala skozi”. Ni tako malo stvari, s katerimi se lahko pohvalim, pa se ne bom: lastna hvala – cena mala.
Predlog novega družinskega zakona celo predvideva predporočno pogodbo, kar se mi sploh ne zdi slabo. Za primere, ko že v začetku obstaja nezaupanje in strah. Odgovorni ljudje pa so se zmeraj znali dogovoriti brez paragrafov.
Žalostno je to, da ženske same ne vedo, kaj feminizem je. Da jim je ne vem kdo že toliko spral možgane, da vedo samo to, da je izraz feminizem ali feministka nekaj slabega, da so to najbrž neke možače, ki sovražijo moške. Avtorica zapisa zgoraj, zavedaj se, da če ne bi bilo feministk in feminizma, ti ne bi imela niti volilne pravice, kaj šele kaj drugega. Ne bi imela niti možnosti šolanja in študija, samo zato, ker si se rodila kot ženska. Bila bi le telo za rojevanje otrok in zato, da bi služila moškim. Če že sebi ne, najbrž vsaj svojim hčeram privoščiš, da imajo možnost izbire.
Meni pa so militantne feministke všeč. Sploh take, ki z življenjskim slogom legitimizirajo lastna stališča. O njih imam višje mnenje, kot o kvazi-urbanih feministkah, ki nekaj fantazirajo, ko voda teče v grlo, pa gredo v tipični malomeščanski dolgčas z nekim približkom dedca, s katerim niso nikoli zadovoljne. Prava feministka je samska.
Žalostno je to, da ženske same ne vedo, kaj feminizem je. Da jim je ne vem kdo že toliko spral možgane, da vedo samo to, da je izraz feminizem ali feministka nekaj slabega, da so to najbrž neke možače, ki sovražijo moške. Avtorica zapisa zgoraj, zavedaj se, da če ne bi bilo feministk in feminizma, ti ne bi imela niti volilne pravice, kaj šele kaj drugega. Ne bi imela niti možnosti šolanja in študija, samo zato, ker si se rodila kot ženska. Bila bi le telo za rojevanje otrok in zato, da bi služila moškim. Če že sebi ne, najbrž vsaj svojim hčeram privoščiš, da imajo možnost izbire.
[/quote]
Bravo. Tako se piše.
Ojej ojej ojej….kakšen pa je “feminističen življenski slog”? A se ti vsaj od daleč
sanja, kaj je feminizem in za kaj se zavzema? Pa se ne bi vsaj najbolj okvirno najprej
izobrazila o tem, pa potem pisala …da ne rečem kaj.
In če že govoriš o ekonomskem pomenu gospodinjenja, še pojasni, kakšno EKONOMSKO
varnost zagotavlja pri nas delo gospodinje.
Ker točno o tem je govora. Kaj lahko ena gospodinja po 50 letih gospodinjenja pokaže,
da je njeno? Ekonomsko mišljeno?
In kaj lahko prisili moškega (kateri pravni mehanizem) da se bo po xx letih držal dogovora,
za katerega se seveda čisto strinjam, da je mogoč, vendar v primeru kršitve VEDNO in
brez izjeme krajšo potegne ženska.
Precej suvereno deluješ, dokaži. Jaz zamenjam ta trenutek.[/quote]
Ni problema. Pridi. Imam dela kolikor hočeš. Za pokositi, napraviti drva, da imam skuhano,
ko pridem iz službe, hišo popedenano in spucano, skratka – dam ti denar za fasengo in za
kakšno coto, ti pa mene in mojo bajto pedenaš.
Ko ne boš več mogel vsega (čez ene 20 let) lahko spokaš, da si omislim mlajšega.[/quote]
Imam svojo bajto, pridi, pa mi nosi denar. Ko se te bom naveličal,… saj veš naprej, ne?
Feministke… so gobcale zadnje pol stoletja čisto brez veze. Kakor pa se obeta, jih ne bo bolel samo jezik, ko bodo poskušale uveljavljat svoje pravice. V dvajsetih letih bo slabše, kot je bilo sto let nazaj.
Pa da ne bo pomote, pravice zginjajo vsem, ne samo ženskam.[/quote]
Ja, ti verjamem, da se ti zdi, da je bilo brezveze. Verjetno celo odveč in pretirano, ne? Jok, kekec, meni se nikoli ne zdi brezveze. Za svoje pravice se bom vedno postavila. Ti pa…rep med noge, pa je?
Forum je zaprt za komentiranje.