MON v prihodnje

Nekaj uspešnih let je že za nami, nekaj pa še pre nami. Kako je bilo, kaj ste doživeli z nami na tej poti in kako bi radi, da gremo naprej, se bomo pogovarjali v oddaji, ki bo na sporedu 24.10.2006 ob 22.00 v živo na radiu Ognjišče s Primožem in Juretom Seškom.

Vabljeni k poslušanju, predvsem pa vabljeni, da poveste svoja mnenja.

Kako ste doživeli MON?
Kaj dobrega ste dobili tu?
Kako vam je pomagal?

Kaj bi radi v prihodnje?
Kako vidite MON v naslednjih letih?
Kaj bi radi, da bi bilo drugače?
Kaj pogrešate?

Karkoli bi radi sporočili ….

Vsi predlogi, življenjske izpovedi, pohvale in graje, dobrodošle!

Meni osebno je MON spremenil življenje. Ker sem MON odkrila malo preden sem zanosila, mi je prišel zelo prav. Zato moram priznat, da sem s pomočjo forumov postala veliko bolj samozavestnejša, saj sem vedela, kako se kakšne stvari lotit, še posebno v nosečnosti in prve mesece po porodu. Po nekaj letih še vedno sodelujem in vsak dan izvem kaj novega. Upam, da bo MON še naprej živel!

MON sem začela spremljati med prvo nosečnostjo, predstavljal mi je neizogiben vir informacij. Posebej bi pohvalila delo dr. Stanka Pušenjaka, ki pomaga razrešiti marsikatero dilemo in odpravi neosnovane strahove. Pomembne so tudi izkušnje so- nosečnic in kasneje ostalih staršev, ki služijo bodisi kot vir informacij ali kot razvedrilni čvek. Dandanes, ko ni zadosti časa za vsakodnevne osebnme stike, tovrstna komunikacija predstavlja tudi izhod v sili, ko/če se počutiš – predvsem mamice – zelo sam.

MON spremljam že pet let. Sprva sem aktivno sodelovala, potem je nivo komunikacije padel zelo nizko in sem bila nekaj časa le opazovalec- bralec.
Vsekakor sem našla nešteto odgovorov na vse mogoče strahove novopečene mamice. Veliko forumašic se je žal poslovilo ali pa so zamenjele nicke. Nekatere prav pogrešam.
Foruma ne bi spreminjala. Naj ostane tak kot je. Kar se tiče mnogokrat nesramnih komentarjev nekaterih na Monu, žal ne moremo storiti kaj dosti. Najlažje se je skriti za nick in udrihat po ljudeh:-(

Kar tako naprej in hvala Primož za vztrajnost!

5rica

Tudi jaz sem ena tistih, ki je MON začela spremljati med nosečnostjo. Vesela sem bila številnih spodbudnih misli, pozitivno mislečih ljudi, mamic, ki so bile res pripravljene pomagati bodisi z nasvetom bodisi s tolažbo. Žal opažam, da sedaj, ko sem v pričakovanju drugega otroka, ni toliko lepih misli, vse se prehitro sprevrže v napadanje, obtoževanje, zbadanje in norčevanje, kar je zlasti prisotno na forumu Starševski čvek. Kot da ljudje ne bi hoteli razumeti stiske in strahov sočloveka. Po drugi strani pa je razumeti, saj je obiskovalcev MON-a dejansko ogromno in ljudje smo si pač različni. Množičnost pač vedno ne prinese samo pozitivnega. Vsekakor bom vztrajala med tistimi, ki skušajo najti lepo besedo za vse ostale mamice, ker vem, koliko je to meni pomenilo, ko sem bila v kateri od težkih situacij. Spodbuda k podobnemu ravnanju pa velja tudi za vse ostale.

PRimož in Andreja, veliko poguma in vztrajnosti vama želim še naprej!

Toncka

tudi jaz sem mon začela obiskovati med eno bolniško in kasnejo porodniško ,zanj mi jew povedala prijateljica.Veliko stvari sem z njegovo pomočjo rašila,včasih kaj vprašam,odgovarjam,trudim se da nebi bila preveč “žleht”,včasih me kakšna tema razjezi in kaka razžalosti….Ko bi vedela za mon in forum ko starši žalujejo pa bi najbrž veliko lažje prebolevala izgube otrok od leta1997 do2004(5).No za vsakega je nekaj ,in zame je mon vir sprostitveSREČNO

Na MON sem naletela po naključju oz. po zaslugi zadetka na brskljalniku. Najprej bila samo bralec, potem uživala ob klepetu in zanimivih temah. Po daljšem času so forumaši kot stari znanci. Nekateri prihajajo, drugi odhajajo – zares pa slediš le tistim, ki obenem pišejo. Spoznavaš njihova razmišljanja, dileme, veselja, razlage…

In ker naenkrat niso več zgolj imena na ekranu, jim ob njihovem slovesu lahko zares zaželiš le najboljše. Kjerkoli so, karkoli že počnejo: upam, da se tistih časov spominjajo po tistem lepem, ob čemer smo zoreli. Vsi skupaj in vsak posebej.

Vsem, ki se trudite na MON-u, naj zaželim srečno tudi vnaprej.

Jaz bi pa dodala še en zelo pomemben aspekt MONa (poleg izmenjav dragocenih izkušenj, ene najhitrejših poti do odg. na včasih zelo specifična medicinska in nemedicinska vprašanja, preganjanja dolgčasa…).
Glede na dejstvo, da na njem sodeluje že lepo število specialistov različnih med. strok, je po mojem MON bistveno prispeval (in upam, da bo še dolgo) k večji zdravstveni osveščenosti in izobraženosti pri nas in prav gotovo tudi vsaj malo zmanjšal čakalne vrste v ambulantah – vsaj za našo družino lahko rečem, da nam je bila že večkrat prihranjena nepotrebna pot do zdravnika. Izjemno vrednost MONa vidim tudi v tem, da nudi zelo enostavno in hitro možnost t.i. drugega mnenja, seveda v okvirih, ki jih internetno posvetovanje dopušča, saj sta za natančno zdravniško oceno obširna anamneza in osebni pregled bolnika še vedno neizogibna.

Kaj bi spremenila? Trenutno mi nič pametnega ne pade na pamet, bi si pa želela, da se nekaj ne spremeni, če se da:).
Večkrat sem že zasledila, da se ljudje sprašujejo, zakaj obstojata dva ločena foruma – SČ in S&O, ko pa naj bi v osnovi šlo za zelo podobne teme. No, jaz se z združitvijo teh dveh forumov ne bi strinjala, ker je zame razlika med njima očitna in dobrodošla. SČ je sicer prav tako forum staršev, a je kljub temu bolj povdarek na čveku – združuje ljudi v podobni življenjski situaciji (družina&služba z dopusti&dom in prijatelji), zato na njem (kot straš) zelo pogosto najdem teme, ki tudi mene zanimajo, pa čeprav nimajo zveze z otroci. Ker gre za čvek, je tudi zelo frekventen, kar je super – praktično na kakršnokoli vpr. dobiš odg. zelo hitro in običajno v velikem številu. S&O pa je po drugi strani vseeno potreben, ker se tam običajno najde bolj specifična vpr. glede samih otrok – na enem mestu so zbrane teme o otrocih, kar omogoča neprimerno večjo preglednost kot če bi npr. forum S&O ukinili oz. ga vrinili pod SČ. S&O grem pogosto brat tudi iz firbca – tudi glede težav z otrokom, ki jih sami sicer še nimamo, pa morda še pridejo… Če bi ta forum padel pod SČ to ne bi bilo več možno, ker bi bile te teme preveč razpršene med številnimi “čvekarijami”.

Sicer pa MON uporabljam že 2 leti in zelo hitro je zame postal eden glavnih virov informacij. Res vse pohvale in čestitke!!! Tak kot je, mi je všeč in ne vidim nobene bistvene napake, ki bi jo bilo potrebno popravit. Mogoče včasih edino v naših glavah (glede kulture pisanja), kar pa je seveda stvar, ki je izven dosega vaših rok:)…

Kako ste doživeli MON?
Kot Mon ami-“prijatelja”-kar pomeni: poslušam ljudi (beri: berem, ne ugovarjam, ne zmerjam, ne sprašujem preveč….)
Predvsem: Kot vir informacij

Kaj dobrega ste dobili tu?
Informacije.
In informacije so zame zaklad

Kako vam je pomagal?
Enormen pretok energije:pozitivne in negativne:pričela sem se zavedati kako smo si ljudje med sabo zelo različni. In mi je pomagalo razumeti ljudi še bolj.
Enormen pretok informacij: ki mi pomagajo pri delu, vsakodnevnih opravilih, v medsebojnih odnosih…

Kaj bi radi v prihodnje?
1.Zamenjavo moderatorjev. Tako imenovani “Spinning” (tiste ki obvladajo še nekaj-bi jim dala nov, oz. drug forum za moderiranje, tiste ki pač obvladajo samo eno področje: bi zamenjala. Nove sveže ideje so vedno doobrodošle. Zdi se mi da so moderatorji že malo “izčrpani”: zaradi svojih rednih služb, zaradi svoje nestrokovnosti, ali pač se jim enostavno ne da več….
2.Nove forume in odpravo ksenofobije.
Forum za tujce “V Sloveniji je jepo”(integracija tujcev v Sloveniji,…-moderator: tujec, strokovnjak, integriran…)
Forum za vse mimoidoče: “Slovenija je lepa”
Oba foruma bi morala biti v dveh jezikih (slovenščina in angleščina)!
3. Spoznala, osebno, dve osebi: Primoža in Andrejo!

Kako vidite MON v naslednjih letih?
Kot posrednika informacij…

Kaj bi radi, da bi bilo drugače?
HMm… Da moderatorji skrbijo za ljudi s težavami. Da včasih napotijo osebo na resnično osebo (zdravnik/strokovnjak/kliniko/bolnico…v Sloveniji in tujini…Posebej: pri forumu: Otroci s posebnimi potrebami
Veliko težav se da rešit-samo ce pravočasno prideš do pravega naslova.Posebej pri otrocih je to bivstvenega pomena.

Kaj pogrešate?
beri:Kaj bi radi, da bi bilo drugače?

Škoda, ker sem spregledala!

MON in forum Kako živeti z rakom sta mi bila v najhujših trenutkih mojega življenja stala ob strani. Na forumu sem prebrala, da tudi, če imam raka, še ni rečeno da bom umrla. In evo me, ŽIVIM! Pozdravljena!

HVALA, MON! Hvala Primož, hvala Andreja!

MON našo družino spremlja že 4 leto. Pred rojstvom hčere sva z ženo natančno pregledala vse poste o opremi za novorojenčke, prehrana, ……..odgovore na različna vprašanja.
Hvala za vse to. Žalostno pa se mi zdi, da ima tako obiskan portal, kot je MON samo cca 300 članov. Mislim, da bi ga morali obiskovalci podpreti. Da o državi ne govorimo.

HVALA