Razočarana sem nad sabo, ker se mi mojster in margareta zdi popolnoma odbito branje. Ne razumem, v čem veličina tega dela, ki so ga poznavalci literature tako priporočali v branje. Prebrala sem nekaj več kot pol in me ne mika naprej. Prosim, naj mi kdo razloži v čem je poanta.

Kaj bi ti človek reku…
To je pač tako, kot slepemu razlagat barve, kaj vem, sončnega zahoda.
Tebi pač ni všeč. To je vse. Kje pa piše, da ti mora biti všeč? Ker so mojstri in margarete tle na forumu rekli, da je to top zadeva? Hja.
Meni, na primer, je ta knjiga zakon, Bela garda od istega pisatelja pa mi ne potegne nikakor.
Pa se bo tud sigurno najdu kdo, ki jo bo koval v zvezde. Zadnjič sem šla in si v knjižnici sposodila Rdečega vikinga. Ker je pač to ena tu hvalila. Kako da je fajn knjiga, suh nordijski humor in tako dalje. No ja, komi sem prispela do ene petdesete strani, ko sem se nehala matrat z njo.

Torej, ustvari si svoje lastne bestsellerje, pa jih prebiraj in uživaj v njih. LP.

Potolažena sem, kajti tudi jaz sem Mojstra in Margareto že nekajkrat začela brati in potem odložila (enkrat sem res prišla celo do polovice). Ko jaz to berem imam občutek, kot da mi nečesa niso povedali, sa npr. ena oseba pomeni npr. Busha, druga Putina… Skratka: ker ne poznam okolja, v katerem je avtor ustvarjal, zgodovine, politike tistega časa…, ker mi je ozadje čisto neznano, je ne morem brati oziroma tudi meni izpade kot nekakšna Alica v čudežni deželi, ki je še bolj čudna.

Očitno zmeraj narobe presodim, ampak po hudih pohvalah Rdečega vikinga sem jih v knjižnici prepričala, da so ga izvlekli iz nekega hudo zaprašenega skladišča. Prebrala do 30 strani in se niti enkrat nisem nasmehnila, zato sem nehala. Malo sem se spraševala, kaj je z mano, ampak počasi se sprijaznjujem z dejstvom, da čeprav se imam za intelektualko (no, po stopnji izobrazbe vsaj dovolj izobraženo) imam ne ravno hudo sofisticiran okus (valjala sem se od smeha pri Paasilinovem Gozdu obešenih lisic, kar se meni zdi že sofisticirano branje, pa Bridget Jones mi je bila res smešna, če se omejim na smešno).

LP

Hihi, vidim, da sem kriva za velik revival Rdecega Vikinga po knjiznicah :)) Kaj vem, jaz se vsakic, ko jo berem, na glas krohotam – na primer pri sarkasticnih opisih pokristjanjevanja nordijcev (kako eni “prestopijo” h kristjanom zaradi zensk, drugi zaradi podkupnin, tretji iz prisile), pa pri retoricnem sirokoustenju testosteronskih vojscakov, pa pri presustvu, iz katerega bi kaksna zahodna uspesnica naredila veliko dramo, tukaj se pa komaj popraskajo oziroma omenjajo tko med vrsticami, da skoraj ne opazis – meni se zdijo te stvari se vedno silno duhovite.

Aja, kot zanimivost, knjigo je prevedel Vladimir Naglič, sicer kapitan dolge plovbe in tudi pisec mornarskih prirocnikov in soavtor slovarja pomorske slovenscine.

A propos Mojstru in Margareti: ena od odlik zbirke 100 romanov je v spremnih besedah, ki so navadno ze same po sebi odlicno branje, “deviskemu” bralcu pa naslikajo tudi literarni in historicni kontekst dela. Mene je sicer knjiga cisto zasvojila ze ob prvem branju (v srednji soli, ko sem bila za take stvari najbrz bolj open-minded kot zdaj, pa se v krasnem kontrapunktu z musicalom Jesus Christ Superstar se mi je zdela takrat). Skratka, ob branju tovrstnih knjig take spremne besede najtopleje priporocam.

lp, proxima

o, račka, res si me razveselila. Moji napol prebrani romani so pa na primer Helleboqueovi Osnovni delci, pa Alamut, Paasilino sem sicer dve knjigi s težavo prebrala, a mi sploh ni všeč in Zajčje leto sem odnehala na tričetrt! Ob reki Piedri sem jokala mi je popolnoma brezvezna. Pa še bi se našle, a se zdaj ne spomnim.
lp

zanimivo, zanimivo, kako smo si različni.

Za mojstro, mojstro, mojstrovino MOJSTER IN MARGARETA, mojstra Mihaila Afanasijeviča Bulgakova sem se skoraj začel učiti ruščine. na obisku moskve sem pol časa porabil, da sem obiskal kraje (patriarhijske ribnike…), ulice (stari arbat, vrtna ulica…) in hiše (stanovanjska hiša, kjer v kleti živi in piše mojster in kjer skozi kletno okno opazuje noge ljudi, ki v hišo prihajajo), kjer živi roman,
sploh sem pa za mojstra in margareto pripravljen ubijati, kjerkoli in kadarkoli (tudi če je kje blizu hercule poirot, tako všeč mi je knjiga)

in zato mi ne gre v glavo, kaj vse pišete zgoraj.

ampak, ok,

tudi sam nisem mogel prebrati niti dveh, treh strani mnogih knjig, za katere se mi na žive in mrtve pridušajo dobri kolegi, prijatelji in znanci.
kaj čmo 🙂
okusi so pač različni

Tudi jaz sem ob obisku Moskve zanemarila večino “običajnih” znamenitosti, sem pa (takrat) tamkajšnjega (in zdaj tukajšnjega, he he, se je preselil v SLO) kolega gnjavila, dokler me ni popeljal na nekaj krajev, povezanih z Mojstrom in Margareto in Moskvo-Petuški. K sreči je bil z njimi seznanjen, v redu model 🙂

Ne morem verjet! Torej sem že tretja, ki je v Moskvi obiskala Patriarhijske ribnike na račun “pomembnejših” znamenitosti. :))))))

He, he … Pravzaprav bi turistične agencije lahko izdelale programe “prestolnic za knjižne molje”: Moskva za bralce, Pariz za bralce, London za bralce ipd.

Saj ravno to mi ne gre v glavo, zakaj se mi zdi tako brezvezna, ko mi je velika večina branja, ki velja za mojstrsko, všeč. Zdi se mi , da gre za nekakšno groteskno premlevanje družbe, ampak ne najdem smisla, kaj hoče pisatelj s tem povedati. Zelo bi me veselilo, ko bi mi povedal, v čem je poanta.
LP

račka, težko glede poante, če je sama nisi našla med branjem,
raje ju – zbegano margareto in njenega zmešanega mojstra – pusti, in se posveti drugim knjigam, ki so ubrane na tvoje strune

lp

Zdravo!jaz sem Mojstra in Margareto prebrala že v osnovni šoli in mi je bil roman kljub temu,da takrat še nisem razumela poante všeč.Knjigo pa berem tudi zdaj in si ne morem predstavljati, kako je nekdo napisal nekaj tako dobrega.

Ravno zdajle berem ta roman in se mi zdi kar uredu ampak zagotovo ne med mojimi top 10. Zdi se mi, da je bil roman v svojem času precej moderen, odbit, zdaj smo se pa tega že navadili in je v tem pogledu izgubil svojo ostrino.
Recimo osnovne delce, Alamuta, karkoli od Hesseja to sem prebral “na ex” medtem, ko sem pri Izgubljenih iluzijah ali ruskih klasikih kmalu odnehal.

smeha vredna šala, tile komentarji.

Poskusite najprej z “Pasje srce” od Bulgakova – zgolj 100 strani robe. Super, ko hudič. Če ne vžge, potem pustite literaturo in se posvetiti materialu po letu 2000

Kot moji predhodniki, tudi jaz rečem – zanimivo!!!!

Jaz sem knjigo brala počasi, jemala sem jo v roke kot dragulj. Se mi zdi, da so še strani ob obračanju šumele drugače kot pri drugih knjigah. Bilo me je bolj strah, kot pri redkokateri prvorazredni grozljivki – skratka zame je Mojster in Margareta poslastica, ki je dolgo ne bom pozabila. Ko pa jo bom, jo bom še enkrat spoštljivo vzela v roke. Ni jih veliko takih mojstrov, ki so tako prevzeli mojo glavo in me za tako dolgo zaposlili z razmišljanjem o …. no, o vsem.

Je pa res, da ni in ne more biti vsakemu všeč vse, tudi, če je označeno z nazivom “visoka literatura”. Jaz recimo nisem uživala ob Foulcautovojevem nihalu od Ecota. To pa so bile muke!!! Samo sem hotela prebrat do konca, da vidim kaj bo. Pa me je žejno peljal čez vodo.

Uživajte ob knjigah, ki so vam pisane na kožo in se ne trudite s tistimi ob katerih trpite! Jaz sem imela slabo vest, če česa nisem mogla prebrta do konca in sem trpela zraven – zdaj pa nič več. Me je srečala pamet, najbrž.

Podpišem vse, kar je zapisala Simka38, razen tistega o Nihalu (še nisem vzela v roke). In ker sem M&M nazadnje vzela v roke pred približno 14 leti, je že čas za ponovno branje. Se že veselim!

Zame je Mojster in Margareta vsakič užitek – že kakšnih desetkrat in vsakič znova se nasmejem in tudi precej zamislim. Sem bila pa razočarana nad gledališko predstavo v Mestnem gledališču, kdaj je že bilo, kakšni dve leti nazaj. Vsak si ustvari svoja pričakovanja in če niso izpolnjena, smo še bolj kritični kot sicer. Na srečo pa je knjig res toliko, da lahko vsak najde kaj zase.