Mojemu se je zmešalo
No, evo še odgovor od ene, 4o let poročene. Nekateri imamo skupne finance. Vse, kar kdo zasluži, je od obeh. Pri nas je bilo v teh 40 letih že vse sorte, mož nekaj časa brez službe, mož nekaj časa ful višjo plačo kot jaz, pa obratno… Ampak, pri nas je denar skupen. Za vse večje nakupe se dogovori. Kadar je bilo denarja dovolj na razpolago, se nisva za manjše zneske nič dogovarjala, kadar je bilo pa denarja manj na razpolago, sva se pa tudi za manjše zneske dogovarjala. Popolnoma normalno je, da se dogovorita kako porabiti denar, ki ga varčujeta za krizne čase. Moj predlog bi bil, da če je zdaj tega denarja za krizne čase že dovolj za ta namen, potem se zmenita in od zdaj dalje varčujta za ta oldtimer IN z okolico hiše, krizni denar pa pustita za kar je namenjen. Oldtimer pač ni kriza.
Kot rečeno, all we have is now, you don”t get it privošči s, ker potem ne bo priložnosti. Pa še vse plačuje. 😂😂😂😂😂 sanje očitno. Saj ve, kaj dela no, ti pa pizdiš, ker ti je prelepo.
In kdo ima dolg nos, jao 🤣😂😂😂😁😅😅😅😅😅
[/quote]
Ampak resno. 🤣😂😅😅😅😅🤣🤣🤣 Narežals do kraja. Corona ni rekla zadnje, zato uživajte, kolikor vam je dopuščajo. In težje razumem, zakaj bi dedci tebi moral sanje graditi, sam jih pa ovreči? Tell. Majke mila no. Pa še vse plačuje. Reci hvala, namesto, da pizdiš. Joj take babnce. 🤷♀️
Ti lepo kaj sedaj solato, on bo šel pa na en drive. Bo pošteno. Pa še pizdiš z dolgim nosom. 🤣😂😂😂😂😅😅😅😅
Realnost je žal taka, da vsaka podpiše bogato financiranje moškega pri tem, da ti tvoj denar v veliki meri ostane. Problem je samo, da vas večina ni sposobna dobiti takega moškega (vas ne povohajo) in morate zato igrati moralnost in pač živeti od svojih ubogih financ, pri tem pa podpirati še lenega moškega, če ga imate.
Tiste, ki so dovolj atraktivne, da dobijo takega moškega, pa padejo na dva pola. Ene se zavedajo kaj to pomeni in igrajo na prave note, da je on zadovoljen, ona pa tudi. Druge pa mislijo, da rabijo vedno več in, da bodo moškega kontrolirale do konca. In pri teh drugih se lahko zgodi, da moškemu prekipi in jo odpika, potem pa sledijo odvetniki, jok in stok.
Odpiralki teme…deluješ mi kot oseba iz točke 2. Lahko imaš srečo in bo moški “ubogal”, lahko pa nesrečo in te bo odpikal, ko te bo imel dovolj. To bo sicer slabo za oba, ampak tako daleč naprej on sigurno ne gleda. Moj nasvet…pusti mu veselje, še bolje, sodeluj zraven. Ok, denar bo šel, ampak konec koncev ga ne bo zakockal, skadil v zrak. Če je sposoben, kar očitno je, bo nekaj denarja hitro nazaj na računu, on bo vesel, še vedno pa bo v skrajni krizi lahko zadevo prodal. Sicer z izgubo (ali pa tudi ne), ampak nekaj denarja pa bo. Torej ni konec sveta in razlog za dramatične predstave, katere se lotevaš.
[/quote]
pravi, da je kurb veliko, denarja pa malo.
v tem primeru gre samo za to, da je denarja premalo. on si kurbe ne more privoščiti, zato se je moral poročiti z eno, ki tudi hodi v službo in ki obrača vsak cent zato, da familija skozi pride. Če bi bil on tak džek, se nakup oldtimerja, ne bi nikjer poznal.
Običajno so ljubitelji starega plehovja tudi sami šraufači. To ni slaba naložba za ure in ure, ki jih bo preživel v delavnici. Imel bo občutek popolne svobode, dejansko pa bo na samo malo daljši ketni. In pol seveda poskrbi, da boš na vseh srečanjih starodobnikov ti zraven, da ne pride kakšna novodobna.
Če ni sam šraufač, reči, da si za kompromis. Star avto, ampak ga bosta skupaj počasi obnavljala. Ti bo že našel kakšno krpo in zobno ščetko, da boš z matic šmir odmakala. In ne moreš vedeti, kako velik bonus dobiš, ko popustiš. Za vse življenje imaš – ko si si ti želel avto, nisem bila proti.
Ps: Sem ženska. S tem istim razlogom sem začela vozit motor 🙂 Imava se super 😀
pravi, da je kurb veliko, denarja pa malo.
v tem primeru gre samo za to, da je denarja premalo. on si kurbe ne more privoščiti, zato se je moral poročiti z eno, ki tudi hodi v službo in ki obrača vsak cent zato, da familija skozi pride. Če bi bil on tak džek, se nakup oldtimerja, ne bi nikjer poznal.
[/quote]
Meni bolj zgleda, da je čisto dovolj džek, da družina lepo živi in to v lastni hiši, si privoščijo dovolj, hkrati pa razmišlja o tem avtu za kar denar tudi ima. Torej je večji džek, kot večina slovenčkov. Ona daleč od tega, da rabi obračat vsak cent, ker svoj denar na stran daje, on pa financira vse.
Vidva z možem imata samo ta problem, da se očitno nikoli nista dovolj dobro pogovorila o svojih financah.
Rešitev za vaju bi bila, da vidva lepo vsak mesec plačata nujne stroške, kot sta jih do sedaj. Potem dasta na stran denar za malo bolj dolgoročne projekte (počitnice, večji nakupi itd.), zatem dasta na stran oz. investirata denar za varčevanje (to je krizni fond in iz tega se ne financirajo počitnice ali neki impulzivni nakupi, ampak je to zlata rezerva za krizne čase). Za ti zadnji postavki se morata dogovoriti, kakšni bodo mesečni prispevki. Nadalje pa še, kakšen je absolutni minimum za vajin krizni fond, ki bi ga morala vedno imeti na voljo. Kar ostane, je pa denar od tistega, ki ga je zaslužil. In če se mož odloči, da bo ta preostanek denarja varčeval za nakup starega avta, boste pač doma sčasoma imeli stari avto. Če ga bo namesto tega zamikalo, da vas pelje na še ene počitnice, boste šli pa na dodaten oddih.
Mislim, da bi tak kompromis in dogovor dejansko lahko imel zelo dober vpliv na vajin odnos, hkrati bosta pa tudi oba vedela, kako stojijo vajine skupne finance.
Jaz bi se na tvojem mestu najprej pogovorila o tem, dala cifre na plano in se dogovorila, kolikšen del denarja je dejansko samo njegov in namenjen njegovim željam, kaj je pa skupno.
Potem bi se pa z njim pogovorila o smiselnosti nakupa takega avta. Zakaj želi tak avto imeti. Kdo bo ta avto vozil in koga misli v njem voziti. Recimo, kako varno je, da se otroci vozijo v takem avtu. Kako praktičen je tak avto. Koliko bo sploh v rabi, kakšni bodo stroški, kam se bo v njem vozil. Koliko popravil bo potreben in koliko bodo le ta stala, koliko bo stalo vzdrževanje, kje bo parkiran itd.
Hočem reči, da je med idejo (fantazijo) in realnostjo dostikrat velik razkorak in prav je, da on o vsem tem dobro premisli. Kar ni čisto nič pretirano, ker si marsikatero teh vprašanj pameten človek zastavi že, ko kupuje nov par čevljev.
Pripravi tudi oceno, koliko vaju bodo stali otroci v naslednjih letih, ker vemo, da je to strošek, ki narašča s starostjo otrok. Glede na to, da bo ta znesek šel iz njegovega žepa, se bo to zajedalo v njegov “privatni” budžet.
Potem pa potegnita skupaj cifre in bosta videla, koliko denarja na koncu sploh ostane. In koliko močna bo njegova želja potem.
Jaz bi mu na tvojem mestu verjetno za darilo najela tak star avto za kak vikend, da se lahko po mili volji vozi v njem. Potem bi pa premislila še, koliko bi stal tak najem recimo 1x na mesec in se z njim pogovorila, če bi bil to zanj ustrezen nadomestek in kompromis. Ker iskreno povedano, jaz ne bi želela nekega meni nevšečnega avta gledati petek in svetek na lastnem dvorišču.
Običajno so ljubitelji starega plehovja tudi sami šraufači. To ni slaba naložba za ure in ure, ki jih bo preživel v delavnici. Imel bo občutek popolne svobode, dejansko pa bo na samo malo daljši ketni. In pol seveda poskrbi, da boš na vseh srečanjih starodobnikov ti zraven, da ne pride kakšna novodobna.
Če ni sam šraufač, reči, da si za kompromis. Star avto, ampak ga bosta skupaj počasi obnavljala. Ti bo že našel kakšno krpo in zobno ščetko, da boš z matic šmir odmakala. In ne moreš vedeti, kako velik bonus dobiš, ko popustiš. Za vse življenje imaš – ko si si ti želel avto, nisem bila proti.
Ps: Sem ženska. S tem istim razlogom sem začela vozit motor 🙂 Imava se super 😀
[/quote]
No vidiš, ti razumeš. Točno se ve, če mu ona “dovoli” zapraviti lasten denar (kako se tole grozno sliši), bo s tem res da izgubila neke imaginarne finance, ampak bo pa hkrati dobila tipa, ki jo bo ljubil od tu in še naprej, ker mu je dovolila izpolniti si to željo. Če se bo pa še malo zanimala za zadevo, ima pa garancijo nošenja po rokah naslednjih 10 let. In oba bi se imela lahko super.
Ampak žal večina domačih kokelj tega ne vidi.
Fantje, tole je recept za popolni dizaster in prosim, da se ga ne držite. Ženska bi rada dolge pogovore o vrednosti vsakega centa (njegovega), vsakega nakupa v prihodnosti, vrednotenje otrok, opreme, dopustov, pleha, zavoarovanj, ni da ni. In to bi rada delala z njegovim denarjem (ker je jasno že od prvega zapisa tukaj, da je financer vsega on, ne oba). Torej on se mora dol vsesti z ženo in preračunati kam vse bo dajal svoj denar danes in v prihodnosti. In potem bo zaključek, da za njegove želje seveda tu ne bo prostora, itak so pa neumne.
Ločitev takoj.
Čakaj, čakaj. Do sedaj je vse financiral on. Hiša, dopusti, oprema, zavarovanja, večji in manjši stroški, položnice..vse on. Do sedaj ni bilo potrebno vrednotiti ničesar, ker se je smatralo, da on denar ima in bo financiral. Sedaj ko pa si on želi nekaj dražjega (in denar ima!), pa moramo ocenjevati, računati, vrednotiti in polagati račune ženi, da nam bo dokazala kako si tega ne moremo privoščit oz. je neumno kupit že v osnovi.
Je na poročni pogodbi pisalo “Odkupna pogodba moškega”?
tu je brez veze očitat, koliko bi stala čistilka. Mene tu moti izredna nehvaležnost te ženske, meni nedoumljiva. Vedno sem zmogla sama financirat vse, pa ogromno ljudem pomagat, od partnerjev nikoli nisem zahtevala, da me redijo.
To ženšče tu pa molze moža kot nora, vse se ji zdi ok, da on vse plačuje, da on vse financira, ko pa si on, revež nekaj zaželi, ženšče ponori…
jaz vem, da na njegovem mestu ne bi kupila odltimerja, ampak bi ženskega oldtimerja zamenjala za novejši model. Potem naj pa poskusi, kaj je življenje- sicer je tudi on kriv, ker se pusti, ampak očitno jo je že sit, zato tudi očitki.
Čakaj, čakaj. Do sedaj je vse financiral on. Hiša, dopusti, oprema, zavarovanja, večji in manjši stroški, položnice..vse on. Do sedaj ni bilo potrebno vrednotiti ničesar, ker se je smatralo, da on denar ima in bo financiral. Sedaj ko pa si on želi nekaj dražjega (in denar ima!), pa moramo ocenjevati, računati, vrednotiti in polagati račune ženi, da nam bo dokazala kako si tega ne moremo privoščit oz. je neumno kupit že v osnovi.
Je na poročni pogodbi pisalo “Odkupna pogodba moškega”?
[/quote]
To je resnica. Pri hiši je glavni financer on, kar je kot kaže ustrezalo obema in razumem, da če moški zasluži več, tudi veliko več vlaga v vse skupaj. To je zakon in to sta podpisala. Ampak ni pa moški podpisal, da je pri tem izgubil vse in ona razpolaga z vsem denarjem oz. je tiho dokler je po njenem, ko pa enkrat ni po njenem pa jok in stok in dejmo računat.
Grem stavit ko so šli na dopust v kakšne eksotične kraje ni preračunavala, če si lahko privoščijo to in to lokacijo, hotel in ne vem še kaj, ampak so šli točno tja, kamor je njej ustrezalo ne glede na stroške. Pa bi bil mogoče on veliko raje doma in ohranil v žepu 5.000+ eur. Bi si tudi lažje privoščil avto sedaj.
Čakaj, čakaj. Do sedaj je vse financiral on. Hiša, dopusti, oprema, zavarovanja, večji in manjši stroški, položnice..vse on. Do sedaj ni bilo potrebno vrednotiti ničesar, ker se je smatralo, da on denar ima in bo financiral. Sedaj ko pa si on želi nekaj dražjega (in denar ima!), pa moramo ocenjevati, računati, vrednotiti in polagati račune ženi, da nam bo dokazala kako si tega ne moremo privoščit oz. je neumno kupit že v osnovi.
Je na poročni pogodbi pisalo “Odkupna pogodba moškega”?
[/quote]
Glej, jaz gledam na finance v gospodinjstvu tako kot bi gledala na finance podjetja. Prilivi so x, redni stroški so y, investicije so z, da bomo tudi v krizi likvidni, rabimo w. Ostalo je pa dobiček. O katerem se pa tudi podjetje vsako leto sproti odloča, koliko bo izplačanega in kaj bo raje ostalo za prihodnje investicije, če so recimo krizni časi (kakršni se začenjajo sedaj). To ni neka višja znanost.
Stroški so, kakršni so, ne glede na to, kdo prinese denar k hiši, je tako? In če je nekaj zlata rezerva ali investicija za prihodnost, potem se tega ne izplača kot dividende. Je res?
Kaj kdo dela z dividendami, je pa njegov problem. Ampak jaz pričakujem od svojega partnerja, da me opozori tudi, če imam kake zelo impulzivne, nespametne ali nepremišljene ideje. Zaupam njegovi presoji. Zato tudi je moj partner. Velja tudi obratno, zato mu tudi jaz v primeru njegovih impulzivnih idej zastavim par vprašanj, da dejansko premisli o smotrnosti svoje odločitve. Potem se pa vsak od naju odloči, kot se pač odloči.
Mogoče jaz gledam na te zadeve malo manj emocionalno, ker sama prinesem dovolj denarja v gospodinjstvo. Ampak, če bi imel moj partner znatno manjše prihodke in bi zato tudi večina stroškov padla name, bi mi bilo pa jasno, da sem dolžna najprej poskrbeti za dobrobit svojega gospodinjstva, šele nato sledijo moje zasebne želje.
Mislim, da je dejansko problem, ker ne vemo, ali avtoričin mož dejansko ima dovolj denarja, ali pa bi se večja investicija pomembno zajedla v socialno varnost družine. To je po mojem mnenju ključno vprašanje. Če je denarja dovolj, problema ni. Če denarja ni dovolj, je pa avtoričina skrb utemeljena.
To je resnica. Pri hiši je glavni financer on, kar je kot kaže ustrezalo obema in razumem, da če moški zasluži več, tudi veliko več vlaga v vse skupaj. To je zakon in to sta podpisala. Ampak ni pa moški podpisal, da je pri tem izgubil vse in ona razpolaga z vsem denarjem oz. je tiho dokler je po njenem, ko pa enkrat ni po njenem pa jok in stok in dejmo računat.
Grem stavit ko so šli na dopust v kakšne eksotične kraje ni preračunavala, če si lahko privoščijo to in to lokacijo, hotel in ne vem še kaj, ampak so šli točno tja, kamor je njej ustrezalo ne glede na stroške. Pa bi bil mogoče on veliko raje doma in ohranil v žepu 5.000+ eur. Bi si tudi lažje privoščil avto sedaj.
[/quote]
Jp, se strinjam.
Za eksoticne kraje ni preracunavala.
Takrat je mogla ostat doma, pa denar vlozit za “delo okrog hise”.
Njemu naj pusti veselje oz svobodo da si s svojim denarjem kupi kar si zeli!
Njej se gre za pocitnice…ce bo letos ostalo din din. Maj mesec je ze, en dva tri julij avgust cas za dopust. Samo to jo skrbi.😅
Fantje, tole je recept za popolni dizaster in prosim, da se ga ne držite. Ženska bi rada dolge pogovore o vrednosti vsakega centa (njegovega), vsakega nakupa v prihodnosti, vrednotenje otrok, opreme, dopustov, pleha, zavoarovanj, ni da ni. In to bi rada delala z njegovim denarjem (ker je jasno že od prvega zapisa tukaj, da je financer vsega on, ne oba). Torej on se mora dol vsesti z ženo in preračunati kam vse bo dajal svoj denar danes in v prihodnosti. In potem bo zaključek, da za njegove želje seveda tu ne bo prostora, itak so pa neumne.
Ločitev takoj.
[/quote]
Prosim, preberi si moj spodnji odgovor, da ti bo jasno, o čem pišem.
Glej, jaz gledam na finance v gospodinjstvu tako kot bi gledala na finance podjetja. Prilivi so x, redni stroški so y, investicije so z, da bomo tudi v krizi likvidni, rabimo w. Ostalo je pa dobiček. O katerem se pa tudi podjetje vsako leto sproti odloča, koliko bo izplačanega in kaj bo raje ostalo za prihodnje investicije, če so recimo krizni časi (kakršni se začenjajo sedaj). To ni neka višja znanost.
Stroški so, kakršni so, ne glede na to, kdo prinese denar k hiši, je tako? In če je nekaj zlata rezerva ali investicija za prihodnost, potem se tega ne izplača kot dividende. Je res?
Kaj kdo dela z dividendami, je pa njegov problem. Ampak jaz pričakujem od svojega partnerja, da me opozori tudi, če imam kake zelo impulzivne, nespametne ali nepremišljene ideje. Zaupam njegovi presoji. Zato tudi je moj partner. Velja tudi obratno, zato mu tudi jaz v primeru njegovih impulzivnih idej zastavim par vprašanj, da dejansko premisli o smotrnosti svoje odločitve. Potem se pa vsak od naju odloči, kot se pač odloči.
Mogoče jaz gledam na te zadeve malo manj emocionalno, ker sama prinesem dovolj denarja v gospodinjstvo. Ampak, če bi imel moj partner znatno manjše prihodke in bi zato tudi večina stroškov padla name, bi mi bilo pa jasno, da sem dolžna najprej poskrbeti za dobrobit svojega gospodinjstva, šele nato sledijo moje zasebne želje.
Mislim, da je dejansko problem, ker ne vemo, ali avtoričin mož dejansko ima dovolj denarja, ali pa bi se večja investicija pomembno zajedla v socialno varnost družine. To je po mojem mnenju ključno vprašanje. Če je denarja dovolj, problema ni. Če denarja ni dovolj, je pa avtoričina skrb utemeljena.
[/quote]
Dvomim da imata pravi “krizni fond” (6-8 mesece za vse stroške), meni se bol zdi da imata dodaten račun na katerega on nalaga presežek denarja, in ga potem zapravljata za vse večje in/ali nepričakovane stroške (obnova hiše, nov gospodinjski aparat, počitnice, nov avto…). Ona se je sedaj odločila da temu reče “krizni fond”, ker se ne strinja z nakupom oldtajmerja.
Ne bi nasprotovala, če bi to držalo. Ampak z nakupom tega avta BI ogrozil vzdržnost družinskih financ. Pokuril bi ves krizni fond in grem stavit, da bi ob naslednjem dopustu, družinskem nakupu, investiciji jamral, da nima denarja…torej bo trpela zaradi tega vsa družina. Če pa se zaradi gospodarske krize obrne še situacija v službah, bomo pa sploh tenko piskali.
[/quote]
“da bi ob naslednjem dopustu, družinskem nakupu, investiciji jamral, da nima denarja…torej bo trpela zaradi tega vsa družina.”
najbrž govoriš o investiciji v kaj blazno potrebnega ob čemer se bo samo tebi ovlažilo med nogami. a ne? kaj je ali kaj ni potrebno, dejansko odločaš ti, on se mora pa strinjat, da potem lahko rečeš, da sta se odločila skupaj. drugače je pa zganjaš kuhanje mule in hladovino
Avtoričin mož ima po eni strani srečo da več zasluži kot pa ona, kajti v nasprotnem primeru, da bi avtorica večino vsega financirala bi ga mož na*ebal in bi ga avtorica že načevljala. Kar se pa tiče nakupa oldtimerja, pa to niti ni zgrešena investicija, saj z vsakim letom starosti samo pridobiva na ceni.
Dvomim da imata pravi “krizni fond” (6-8 mesece za vse stroške), meni se bol zdi da imata dodaten račun na katerega on nalaga presežek denarja, in ga potem zapravljata za vse večje in/ali nepričakovane stroške (obnova hiše, nov gospodinjski aparat, počitnice, nov avto…). Ona se je sedaj odločila da temu reče “krizni fond”, ker se ne strinja z nakupom oldtajmerja.
[/quote]
Moje mnenje
Krizni fond mora zadostovati najmanj za tri leta, če ostaneta oba brez vseh dohodkov čez noč.
Če imata samo ta en varčevalni račun je neumno privarčevani denar potrošit za avto, ki ga v bistvu ne rabiš nujno. Bolje, da odpreta se en sparovc in že danes začneta varčevati za avto, ki si ga on tako želi. Krizni fond nikoli ne sme biti namenjen za želje ampak za preživetje.
Je pa seveda še ena možnost, pol naj vzame za avto, pol naj pa pusti gor za krizo :))
Jaz sicer mojega fentam, da to naredi haha
Forum je zaprt za komentiranje.