Moja zgodba

Zaslužim eno plačo dopoldan in popoldan na fuš še caa 2500 na mesec.

Živimo pri mojih – nima kredita, nima brige, mati ji deco merka, dela vrt, dela okoli bajte. Vse kar ima za počet cele dneve je, da enega otroka pedena (pa še tisti je od 8 do 15:00 v vrtcu) pa tistih 80m2 v red spravi.

In zaj si ženska zmisli, da bo šla delat. Zasluži manj kot jaz s fušem. Seveda pričakuje, da se bom pa jaz zaj spremenil moje življenje zadnjih 10 let, ker si je gospa nekaj sprdnila. S tem, da smo zaj za več kot jurja na slabšem.

Reče mati, bom jaz šla pa otroka ni problema. Ženska pa trmari, da mora it mož. Pa dajte no. Samo, da zajebava pa se smili sama sebi.

Ženska si zmisli, da bo šla delat? Ali ni to nekaj najbolj normalnega na svetu?

Deset let ji je pasalo tako kot je bilo. Potem pa si naenkrat zmisli nekaj in bi se ji morali vsi prilagodit. Kaj če bi žena delala in bi mož prišel nekega dne domov in rekel, da se je odločil, da od sedaj naprej pa bo doma, ker si je pač on tako zmislil?