moja prijateljica

živjo,

prosila bi za kak nasvet ali mnenje glede naslednje teme.
Imam prijateljico, skatero sva se spoznali približno 8 let nazaj še v času, ko sva opravljali skupaj študenstko delo. Hitro sva se zbližali, saj sva si res podobni in se spoprijateljili. Najino prijateljstvo je bilo res močno- iskreno, zabavno, produktivno…povedali sva si res vse, med nama ni bilo skrivnosti, skupaj sva reševali probleme, travme iz otroštva, skupaj sva bili upornici sistema, žurali skupaj, šli na potovanje, lotili sva se raznih hobijev, skupaj osvajali fante:) itd…prelepe spomine imam na tiste čase.
Potem sem js vstopila v resno vezo s svojim fantom, vendar takarrat se najino priajteljstvo ni skrhalo, saj sem si še vedno včekrat an teden vzela čas zanjo in tudi poklicala jo itd. Čez kako leto pa je tudi ona začela resno vezo in takrat je 4 mesece popolnoma poniknila…ni se mi oglašala na telefon, ne odpisovala na sms-e…to me je zelo šokiralo, vendar sva to prebrodili in nekako ohranili najino prijateljstvo vedoč, da toliko ne bova več skupaj in da si vsega ne bova mogli več delit, vendar še vedno, se bova pa lahko imelai zelo lepo skupaj, kadar se bova videli.
Še vedno sva si vse povedali, pojamrali druga drugi, se vzpodbujali in stali ob strani.

Letošnjo pomlad pa se je spet začelo odtujevanje z njene strani. Ni me več poklicala, ko je imela problem in tudi, če sem ji js kdaj začela kaj osebnega govrt, mi je namignila, da se me ne da več poslušat.
Ker mi je bilo tega dovolj, sva se enkrat precej sprli, ker sem ji povedala jasno in glasno, da to ni prav. Opravičila se mi je, ampak od takrat je bilo samo še slabše. Naj pa povem še to….ima lastnost, da ko spozna nekoga novega, starega znanca zavrže kot umazano cunjo. To sem še v najinih začetkih prijateljevanja opazila, ko je naredila eni prijateljici, ki jo je imela pred menoj.
Še huje mi je, ker je ves čas govrila, da sem polega domačih in njenega fanta zanjo najpomebnejša oseba in te besede sem vzela za zelo dragocene. Zdaj pa vidim, da morda niso bile tako resnične, kot sm jih js jemala.
Ne pokličeva se več, vidiva se enkrat na mesec, za kar sicer da ona pobudo, vendar mlativa prazno slamo, ker se ne veva kaj drugegao pogovarjat. Enkrat vmes, mi je dala pobudo, da bi šli obe s fanti skupaj na morje. To sem vzela spet kot sveto, ko sem jo naslednjič vprašala, kako gremo, kam gremo…mi je odvrnila, da onadva ne gresta in da naj si modva rihtava počitnice po svoje. To in še nekaj drugih stvari se mi je nabralo in od takrat se v meni kuha samo še jeza in razočaranje. Zadržim se, da jo še bolj ne odbijem, verjetno čuti, da mi vse skupaj ni prav, pa ne stori nič.
Vem, da se me je naveličala, kot že premnogih pred menoj, zdaj ima drugačno družbo in je ves čas z njimi, js pa še kar upam, da bova spet lahko obnovili to, kar sva imeli, ali se motim?

Seveda se. V bistvu ti je čisto jasno, da te je odpikala, ti bi pa še kar……zakaj že?

Ufff… dolgo si vztrajala. Predolgo.

In takšni ljudje radi “hodijo” po tistih, ki vztrajajo ob njih upajoč, da jih bodo prevzgojili. Naj ti zaupam vnaprej da nima smisla; je preveč vložka tvojega življenja potrebnega za negotov rezultat.

Poskusi svojo energijo raje vlagati v svoje življenje in ljudi, ki so je vredni. Te ljudi pa spoznaš tudi tako, da zaradi tebe ne “nogirajo” svojih prejšnjih znancev – in tudi obnašali se bodo manj afektirano.

To je manipuliranje, čustveno izsiljevanje, hlepenje prijateljice po moči, po kontroli drugih, ko ti daje določene “odmerke čustev”, včasih več, včasih manj, pogosto pa ostaje hladna, da potem vidi, kako drugi capljajo za njo, se ji poskušajo prikupiti, jo spet čustveno omehčati, da jim potem vase zagledano “božanstvo” nameri nekaj pozornosti. Zraven pa ti očitno še laže in ti vliva lažne upe, da je spet “stara oseba”, potem pa si naenkrat premisli. Takšnih narcističnih oseb se izogibaj, ker njen pomeni prijateljstvo zgolj neko vrsto orodja, da se potrjuje na tvoj račun – samovšečen in intrigantski značaj.

Upaš lahko, a priporočam ti, da greš naprej. Tistega, kar je bilo več ni možno obnoviti. Spoznaj novo prijateljico, kjer bo spoštovanje obojestransko.

Žal pride prijateljstvo in tudi gre…
nič ne bod jezna, tko je, tko moraš vzet in pika
žalostna pa vem, da si…se je tudi meni zgodil, ker sem mislila, da bova za zmeri prijateljici…pa sem se motila
je pa res, če bi midve ostali prijateljici, ne bi spoznala novih, ki jih imam
ampak zdaj vem, da se lahko prijateljstvo, konča, še preden se je začelo…

No, tud ta moja je bila taka, da ko je druge spoznala, je stare vrgla, kot ponošene gate….
ampak veš kaj…zdej je sama, ker so jo ljudje skontal…vem, da ji je žal za najino prijateljstvo, ampak nikol več ne bo kot je bilo…mela sem jo rada zelo…

Zavedam se vsega, kar ste napisali. Zakaj vztrajam? Nekaj posebnega mi je bilo, to, kar sva imeli.
Imam tudi druge prijatelje, kateri so mi zelo pri srcu, vendar tako blizu kot njej, nisem pred njo nobenemu pustila. Vedno sem bila bolj zaprta vase, njej je prvi uspelo, da sem se sprejela taka kot sem itd…in obratno, tudi jaz sem njej veliko pomagala…mah res je, pride in gre. Sprijaznit se moram.
Bilo je obdobje, v katerem sva se rabili in bilo je usojeno, da se srečava, zdaj se ne potrebujeva več in poti se razcepljajo…sam še js morm to dojet:).

Saj ravno zato se še toliko bolj oklepaš teh spominov in občutkov, ker je to zate redka in neprecenljiva izkušnja. Kot neka prva ljubezen, katere nikdar ne pozabimo.

menjaj prijateljico