Moj partner. Kaj si mislite? Pomoč pri odločitvi.

Pozabljaš, da avtor pravi, da je “tiha maša” velikokrat. Lahko svetuješ, kako potem s takšim partnerjem rešiš probleme? Enako bi se tebi dogajalo, vendar pa zaradi kvalitetne komunikacije podirata ovire in lahko temu rečeta trdna zveza.

Nekje je treba po mizi udarit, ne rečem da obupaš takoj, daleč od tega. Vendar če poskušaš dlje časa in ni rezultatov, je treba it stran. Vprašanje je samo, kje je ta “meja” pri avtorju. Še večji problem pa predstavlja dejstvo, da ko njen partner zasluti, da se bo ona vsak čas odločila in LE udarila po mizi, začne igrati vlogo partnerja, katero bi moral ves čas. To je precej hudičev krog in lahko skuriš veliko let v taki situaciji. Jaz sem jih 4, pa še v zvezi nisem bil s to osebo.

Kot je že nekdo napisal, je življenje prekratko, da bi ga preživel z napačnimi ljudmi. Še enkrat poudarjam, da seveda ne obupat takoj, ampak pazit se je pa treba teh hudičevih krogov.

Lp

Vidva super resujeta svoje probleme, ker tvoj tudi sodeluje v pogovoru. Pravis, da se usedeta, pogovorita. Krasno! Kako naj ona resuje problem, ce se gre tip vsakic tiho mašo, ko bi se morala zrelo pogovoriti? Ali pa po moznosti zgine, da niti ne ve kje je.

Mnenje:
“tiha maša” je oblika psihološke manipulacije, kot tudi jo-jo efekt sladek kot angel enkrat–zloben kot hudič drugič. Očitno ti še ni dovolj. Če že ne zmoreš oditi mu vsaj ne dovoli, da ti pušča življenjsko energijo. Če se kuja, ne komunicira, odide – ne prosi, klečeplazi, kliči in ga ne ogovarjaj, to mu daje še več moči. Ne čakaj ga doma v solzah in skrbeh. On je odgovoren za svoje vedenje in reakcije. Če si imela namen kam iti, pojdi sama, koga obiskati, pojdi sama. Mobi pa ‘pozabi’ doma.
Znanja tako živi že celo penzijo. Tip isto varalica in težak. Ko je skontala, da se ji lajf izteka je vsaj toliko zbrala moči in hrbtenice, da hodi na izlete z društvom, se udejstvuje v različnih delavnicah in hodi okoli sama. Tip ni postal boljši, kvečjemu slabši, starejši in bolj tečen a vsaj o a se mu ne da. Vredna si več, čas je da sama začneš verjeti vaše. Ali pa čakaj, da ga pobere…

Jah lejj, če ti v lajfu odgovarja manipulacija/čustveno zlorabljanje, pač furaj dalje… si edina, ki lahko o sebi odločaš, kaj boš naredila in s kom boš delila sebe in svoj lajf.. ti moraš sprejeti odločitve na dejstva in dejanja, ki jih naštevaš.. drugi v tvojem imenu tega ne morejo niti ni prav da bi.

Ko se nekdo skriva, namesto razkriva, je nesmisleno čas zabijat s takim človekom.
Saj ne rečem, če bi telepatsko znali delovati :D..

Pozabil pravilno citirati sporočilo. Je letelo na “btfnb tgf” ja. Pač ljudje težko razumejo, da obstajata oba ekstrema. Torej prehitro obupanje in pa neskončen trud za vzpostavitev nekaj.

Res je lepo in pričakovano, da se potrudiš.. ampak, če se to ne dogaja, nimaš kaj. Predstavljaj si, da igraš košarko z nekom, ki nikoli ne poda žoge. Ko ga cela ekipa napizdi, jo bo mogoče podal ravno tolikokrat, da bodo mislil da je vse “ok”, potem bo pa spet začel solirati. Take na hitro spraviš iz moštva.

Pozabil pravilno citirati sporočilo. Je letelo na “btfnb tgf” ja. Pač ljudje težko razumejo, da obstajata oba ekstrema. Torej prehitro obupanje in pa neskončen trud za vzpostavitev nekaj.

Res je lepo in pričakovano, da se potrudiš.. ampak, če se to ne dogaja, nimaš kaj. Predstavljaj si, da igraš košarko z nekom, ki nikoli ne poda žoge. Ko ga cela ekipa napizdi, jo bo mogoče podal ravno tolikokrat, da bodo mislil da je vse “ok”, potem bo pa spet začel solirati. Take na hitro spraviš iz moštva.
[/quote]
Hkrati pa pozabljajo ali pa nočejo priznati, da sta v odnosu DVA (od vsakega misli, prepričanja, delovanje itd) + odnos sam, za katerega morata oba skrbet, torej je odvisen od obeh udeležencev. Ni to roža, ki jo presadiš, zaliješ niti pes, ki ga pelješ veterinarju, kjer je odvisno le od enega človeka kaj se bo v takem “odnosu” dogajalo :D.
Če en odbija pogovor, sodelovanje in skoz goni svoje (te noče slišat) pač ni skupne prihodnosti.. Jap, tudi košarka v dvoje je sodelovanje, drugače nima smisla sploh igrat, je bolje metati žogo na koš sam.

Meni pa ni jasno, kako sta lahko tri leta lepo živela, če pa praviš, da te seksualno ni nikoli privlačil ?
Zato je varanje bilo povsem pričakovano, če si odnos gradila na samoprevari in tudi varala njega.
On je bil le ogledalo tebe in vajinega odnosa.

Hkrati pa pozabljajo ali pa nočejo priznati, da sta v odnosu DVA (od vsakega misli, prepričanja, delovanje itd) + odnos sam, za katerega morata oba skrbet, torej je odvisen od obeh udeležencev. Ni to roža, ki jo presadiš, zaliješ niti pes, ki ga pelješ veterinarju, kjer je odvisno le od enega človeka kaj se bo v takem “odnosu” dogajalo :D.
Če en odbija pogovor, sodelovanje in skoz goni svoje (te noče slišat) pač ni skupne prihodnosti.. Jap, tudi košarka v dvoje je sodelovanje, drugače nima smisla sploh igrat, je bolje metati žogo na koš sam.
[/quote]

Se podpišem. Upam, da bo avtorica podala kakšen povzetek svojih ugotovitev in kaj misli storit.. nekako mi je škoda, da vse te teme izvenijo, rad slišim kaj se bo zgodilo =)

Se podpišem. Upam, da bo avtorica podala kakšen povzetek svojih ugotovitev in kaj misli storit.. nekako mi je škoda, da vse te teme izvenijo, rad slišim kaj se bo zgodilo =)
[/quote]
Po občutku rečem, da je prišla prej iskat potrditve, da naj ostane v odnosu z manipulatorjem.
Ja, zgodbe brez zaključkov za mon občinstvo.. ;)..

Po občutku rečem, da je prišla prej iskat potrditve, da naj ostane v odnosu z manipulatorjem.
Ja, zgodbe brez zaključkov za mon občinstvo.. ;)..
[/quote]

Zakaj bi na takšno situacijo sploh iskal razloge, zakaj ostati v tem? Jaz bi prej iskal nasvete, kako se znebit tega.

Bolje, da si dobro sama, kot slabo v dvoje, pravi pregovor. Če človek zna biti dobro sam, in ne rabi nekoga, da bi ga dopolnjeval, osrečeval ipd. (sreča je namreč samo lastna odgovornost in v lastni glavi), potem ne trpi ob sebi ljudi, ki mu življenje delajo težavno. Zna namreč zbrati tistega partnerja, s katerim funkcionira bolje kot bi sam. V tem primeru je namreč z nekom po lastni izbiri in ne po prisili, niti ekonomski niti emotivni niti nobeni drugi (npr. strah pred biti sam).
A propo posesivnosti, to sigurno ni znak ljubezni. Pač pa le nezdravih vzorcev. Zato je neki filozof zapisal, da je najvišja vrednota svoboda, šele potem je ljubezen.
Domnevam, da je v tvojem primeru večji problem kot njegove tihe maše dejstvo, da partnerja več nimaš rada. Tu ni več kaj debatirati. Čeprav je prav gotovo njegova pasivna agresija, če je postala pogostejša, tudi odziv na tvoje vedenje. Akcija reakcija. Čustva in naklonjenost se namreč čutijo brez besed. A je to v resnici nepomembno. Če ljubezni ni, ne vztrajaj iz strahu pred biti sama.

Zakaj bi na takšno situacijo sploh iskal razloge, zakaj ostati v tem? Jaz bi prej iskal nasvete, kako se znebit tega.
[/quote]
Različni razlogi so možni od strahu biti sam do tega, da zgolj to prepozna kot “ljubezen”. (pri njej oboje to, saj sama navaja-“Čutim, da nisva za skupaj, ob enem pa me je strah, da če ga zapustim, da bom kasneje ugotovila, da mogoče ni bilo tako slabo”-)….
Ostajat z manipulatorjem in dopuščat čustveno zlorabo pač ni ljubezen do sebe, niti ne ljubezen do človeka, ki zlorablja, ampak mu z ostajanjem le potrjuje, da dela prav kar dela, zato se ta oseba ne bo nikdar spremenila(na kar avtorica upa da se bo)
Človeka imaš lahko rad, to pa ne pomeni, da sprejemaš njegova izkrivljena prepričanja in ne dovoljuješ, da bi ti z njimi škodoval. Zato ne moreš biti z njim.
Avtorica pravi, da sta skupaj že 9 let in da je bilo veliko tega manipuliranja, pa še kar išče mnenja ali naj ostane ali naj gre. Meni je jasno da ostaja le ena pot-iti stran zaradi lastnega zdravja, notranjega miru in sreče.

Sori, življenje v dvoje v nenehni borbi, v nenehnem iskanju “konsenza” ni vredno piškavega lešnika. Pol piškavega lešnika ne!

Avtorica, tvoj se je tak rodil in tak bo umrl, to “motnjo”, ljubosumje, ima v sebi, nikoli ne bo bolje. Govorim iz lastne izkušnje. Ko sem temu naredila konec, sem spet zadihala s polnimi pljuči. Moj nasvet, odidi stran.

Različni razlogi so možni od strahu biti sam do tega, da zgolj to prepozna kot “ljubezen”. (pri njej oboje to, saj sama navaja-“Čutim, da nisva za skupaj, ob enem pa me je strah, da če ga zapustim, da bom kasneje ugotovila, da mogoče ni bilo tako slabo”-)….
Ostajat z manipulatorjem in dopuščat čustveno zlorabo pač ni ljubezen do sebe, niti ne ljubezen do človeka, ki zlorablja, ampak mu z ostajanjem le potrjuje, da dela prav kar dela, zato se ta oseba ne bo nikdar spremenila(na kar avtorica upa da se bo)
Človeka imaš lahko rad, to pa ne pomeni, da sprejemaš njegova izkrivljena prepričanja in ne dovoljuješ, da bi ti z njimi škodoval. Zato ne moreš biti z njim.
Avtorica pravi, da sta skupaj že 9 let in da je bilo veliko tega manipuliranja, pa še kar išče mnenja ali naj ostane ali naj gre. Meni je jasno da ostaja le ena pot-iti stran zaradi lastnega zdravja, notranjega miru in sreče.
[/quote]

“Čutim, da nisva za skupaj, ob enem pa me je strah, da če ga zapustim, da bom kasneje ugotovila, da mogoče ni bilo tako slabo”

Te izjave oz. takšno mišljenje je ravno moj nasvet in opozorilo, da se tega pazi! Ljudje smo pač takšni, da skozi čas pozabimo na slabe stvari in ostanejo samo dobre. Iz istega naslova sem se tudi sam vrnil bivši, samo za to, da sem ugotovil, da TO ni TO. In ja, očitno je potem boljše ostati v taki shit situaciji, samo za to, ker pač “je boljše kot pa da si sam”. Kaj pa vem, sej težko pametujem, ker ne poznam situacij, ampak takšnih izgovorov si sigurno ne bi vlival v glavo. A ni boljše vsaj zapustiti to sranje, pa upati, da se najde kdo boljši, kot pa gniti v takšni izkoriščevalski zvezi. Ta citat zgoraj, da “mogoče ni bilo tako slabo”, se potrjuje samo ko se gleda na vse skupaj iz materialnega vidika. “Sej je kul, če me vsak dan prtisne za glavo, ker mam pa za to bazen, pa savno, pa kaj vse”. To “ni tok slabo”. Ne vem, 3 pire sem spil, mogoče bolje, da se tu ustavim.

Pri mladih 20 sem imela takega partnerja. 2 meseca je bil super, potem pa posesiven, ljubosumen, tako je vpil name, da sem bila cisto iz sebe.
Po vec kot letu sem ga pustila. Petic in zadnjic. Vsakic mi je povedal, da ne bom nasla nikogar vec, ki me bo imel tako rad. Danes vem, da to ni bila ljubezen, da je to motnja in tudi razumem zakaj, saj poznam njegova ozadja iz otrostva. Ker razumem, sem mu odpustila in brez tezav se pozdraviva na ulici. Zaradi lastnih tezav v zivljenje privlacimo ljudi, ki nam dajo lekcijo, nauci se jo, postani boljsa in zapri to poglavje ucbenika.
Naredi si uslugo in odidi. Tudi sama sem se zaradi svoje nizke samozavesti in obcutka manjvrednosti sprasevala, ce bom sploh se lahko nasla kaksnega partnerja in podobno. Brez tezav. Jaz pa sem delala na sebi in postala normalna oseba, ki drugim ne dovoli, da jo tlacijo v poden ali s€erjejo po njeni sreci.
Postavi se zase, koncaj to.

“Čutim, da nisva za skupaj, ob enem pa me je strah, da če ga zapustim, da bom kasneje ugotovila, da mogoče ni bilo tako slabo”

Te izjave oz. takšno mišljenje je ravno moj nasvet in opozorilo, da se tega pazi! Ljudje smo pač takšni, da skozi čas pozabimo na slabe stvari in ostanejo samo dobre. Iz istega naslova sem se tudi sam vrnil bivši, samo za to, da sem ugotovil, da TO ni TO. In ja, očitno je potem boljše ostati v taki shit situaciji, samo za to, ker pač “je boljše kot pa da si sam”. Kaj pa vem, sej težko pametujem, ker ne poznam situacij, ampak takšnih izgovorov si sigurno ne bi vlival v glavo. A ni boljše vsaj zapustiti to sranje, pa upati, da se najde kdo boljši, kot pa gniti v takšni izkoriščevalski zvezi. Ta citat zgoraj, da “mogoče ni bilo tako slabo”, se potrjuje samo ko se gleda na vse skupaj iz materialnega vidika. “Sej je kul, če me vsak dan prtisne za glavo, ker mam pa za to bazen, pa savno, pa kaj vse”. To “ni tok slabo”. Ne vem, 3 pire sem spil, mogoče bolje, da se tu ustavim.
[/quote]
Trije piri in monanje skup.. ;)… kaj je razlog teh treh pirčkov?
V tem citiranem stavku avtorica pove, da jo je strah biti sama in da ne pozna ljubezni.
Žrtvam je vedno bolje ostati v takih situacijah (že imajo neke koristi od tega pa kakorkoli se grdo sliši) kot pa vzeti lajf in odgovornost zanj v svoje roke.

Za tiste, ki ste vprašali, kaj bom naredila. Odšla bom. Resno.
Dobrodošla pa še kakšna izkušnja ali nasvet.
Naj povem, da nikoli ne vpije name, ni fizično nasilen. Trenutno celo preveč prijazen. Zato me zmede.

Trije piri in monanje skup.. ;)… kaj je razlog teh treh pirčkov?
V tem citiranem stavku avtorica pove, da jo je strah biti sama in da ne pozna ljubezni.
Žrtvam je vedno bolje ostati v takih situacijah (že imajo neke koristi od tega pa kakorkoli se grdo sliši) kot pa vzeti lajf in odgovornost zanj v svoje roke.
[/quote]

Prijetna družba in pogovor! Prihajam iz “koncev”, kjer ob večeru spiti kakšno pivo ni takoj smatrano kot alkoholizem 😀

Mnb, mogoče poskusi sedaj v tej fazi, ko je spet vse lepo, se pogovoriti o čem, kjer si ponavadi fasala tiho mašo.., pa da vidimo, če bo šlo skozi?

on čuti, da boš šla in te hoče s pretirano prijaznostjo preslepiti, da bi ostala.
glede na napisano, ga ne prenašaš več. Kaj te v resnici veže, da ne prekineš z njim?
bolje kakršnakoli klobasica kot nobena?

Če si želi dokončno uničiti življenje, je tvoj nasvet odličen!
Ona naj se v nedogled prilagaja in čaka, da bo partner uvidel, da dela napake…
On ima po opisu sodeč eno od osebnostnih motenj in edini nasvet je, da beži, dokler še lahko!
[/quote]
a ona je pa idealna, nikar ne misli, da to v svetu obstaja, potrebno je prilagajanje, lahko pa živi sama in je vse ok.

a ona je pa idealna, nikar ne misli, da to v svetu obstaja, potrebno je prilagajanje, lahko pa živi sama in je vse ok.
[/quote]

Mislim že.., ampak kaj ni dovolj jasno povedala, da se skuša pogovoriti.. on pa pač pasiven? 😀

Daj mi povej, verjetno imaš doma kakšno steno belo, kajne? Daj se poskusi danes pogovoriti z njo, zakaj ni mogoče mal bolj modra in kako bi lahko to storila? Povej mi kako bo pogovor potekal.

Ja, v teoriji vse lepo teče, praksa pa je nekaj popolnoma drugega. Razne svetovalnice so se večkrat izkazale le za podaljševanje agonije. Pri 40. je težje spremeniti vzorce kot prej. Kot slišim, dobiš napotke, da moraš graditi odnos ipd., kar lahko prebereš v raznih knjigah, in tudi vsi vemo, a konkretnih napotkov za vsakdanje situacije, zelo malo.
Tudi sama sem starejše šole in nisem za razhode, ker ima nekdo rajši vanilijev, drugi pa pistacijev sladoled. Pa še marsikaj se prilagodiš, a posesivnost ubija človeka. Ni govora, da bi to prenašala.
Pri 40. ima človek še dovolj energije za spremembo, pri 50. pa že bistveno manj.

Mogoče pa ti ne veš kaj bi, on je pa ljubosumen ker te ima rad,. V tebi je problem

se strinjam