modra ptica
Mislim, da se MK v vlogi razpisovalca takega natečaja vendarle izide tudi finančno. Objave v medijih so hudo drage, in glede na to, da je natečaj prav s to vsoto, ki jo nameni zmagovalnemu avtorju, seveda odmeven, o njem beremo v časopisih, tudi TV pristavi svoje, in če preračunamo, koliko bi MK dala za enako pojavnost v medijih, se zdi, da so najbrž že zgolj s tem v plusu.
Resničnostni šov? Mislim, da bi se pri tem zataknilo. Ne vem, ampak zdi se mi, da velik del avtorjev, na kakršne ciljajo s to nagrado, vendarle ne bi bil navdušen nad tem. Mnoge bi to utegnilo celo odvrniti od tekmovanja. Eni tega ne bi hoteli, drugi zaradi svojih osebnostnih lastnosti ne bi mogli. Poznam jih nekaj, ki jim je težko speljati nastop pred nekaj upokojenci v knjižnici. Bojim se, da bi to kvečjemu pripeljalo do negativne selekcije in še bolj oklestilo izbiro, ki pri nas ni ravno ogromna, vsaj ne takih del, ki bi zadostile vstopnemu pragu, kakršnega omenja Insajder. Vsekakor pa ne bi bilo slabo, če bi tekmovanje spremljala še kakšna reč, ki pa bi bila “avtorjem prijaznejša”.
Tovrstno tekmovanje je potrebno, saj je treba v SLO opraviti z dvema neverjetno trdno zasidranima stereotipa: s tistim o manjvrednosti žanrov in s tistim o neberljivosti SLO književnosti. Kresnik & Delove zgodbe so se lotili drugega, MK prvega. Res je, vsi imamo “travme”, ki so nam ostale po prebiranju nekaterih del iz starejše SLO književnosti, tudi zdaj se najdejo “neprebavljive” knjige. Ampak razlika med nekoč in zdaj je ogromna – sama se nekoč za SLO knjige sploh nisem zmenila, zdaj pa rada sledim dogajanju in mi je naravnost žal, ker jih preberem manj, kot bi si želela – tako nagrajenih kot nekaterih, ki do nagrad ne pridejo, a so vseeno vredne branja.
Ja, lepo bi bilo videti več slovenskih knjig na Cobissovi lestvici stotih najbolj branih. Kolikor se spomnim, se je na njej redno pojavljala le Desa Muck, vmes pa se je znašel le sem in tja kak “padalec”. Fino bi bilo, če bi lestvice najbolj branih/izposojanih knjig večkrat razdelili, da bralec ne bi strmel samo v kuharice. Da bi bili vsaj kategoriji: najbolj brana tuja leposlovna knjiga in najbolj brana domača leposlovna knjiga. Nemara celo delitev na žanrovsko in nežanrovsko, čeprav je o tem že težko presojati, saj je mešanje žanrov nekaj vsakdanjega in je včasih težko presoditi, kaj je kaj. Ampak lestvice – naj si o njih mislimo, kar hočemo – so dober magnet. Čeprav je neverjetno, kako je – kljub trženju vsepovsod – še vedno močno najbolj klasično med propagandnimi sredstvi – priporočila od ust do ust. Vem za SLO knjigo, ki se je kar dolgo zadrževala na Cobissovi lestvici, ne da bi se o njej kjer koli pisalo.
@insajder
Kar ste odgovorili modriptici2013podpišem. Še pred Demšarjem, v istem žanru, in primerljivem nivoju, omenjam Sergeja Verča. Le o tem, koliko so vrata zares odprta, morda ne delim povsem Vašega mnenja.
Če premislim, tudi v odgovoru @rahella imate prav. Tehtam izrečeno o resničnostnem šovu: v tistem o stičiščih med gledalcem in potencialnim bralcev je precej resnice. Morda bi se bolje izrazila, če rečem, da bi resnost namena, ki je za nagrado Modra ptica, morala biti vsaj na ravni zavzetosti s katero se televizije, v komercialnem smislu, kakopak, lotevajo resničnostnih šovov.
Kar pa zadeva udeležence, vsaj nekatere, in v nekaterih resničnostnih šovih: nisem prepričana, da se jim po udeležbi sploh kaj pomembnega še dvigne. Tudi Tjaša Kokalj, ki je blestela kot lepotica, če se prav ne motim, s krimičem Poljubi me, miss! ni premikala mejnikov (čeravno naslov malo spominja na klasiko Kiss me, Deadly, Mickeya Spillanea).
@Katja 10 , s srcem:-)
Upam, da, kar pišete, prebere še kdo. Čas me priganja. Z veseljem bom z Vami o Vaših stališčih še kakšno rekla.
Lp, R.
Jaz bi se tu nekako strinjala z vsem, kar ste poudarili doslej. Z minusi in plusi. 🙂
Me pa v tem kontekstu “žre” nekaj drugega. Kot avtorico, jasno, vendar tudi (ali še bolj) kot bralko.
KAJ oziroma KAKŠNO je to, kar je (recimo vsaj 70 %) kakovostno IN berljivo? (V slov. literaturi.)
Pri starih knjigah, o katerih je literarna kritika (in zgodovina) že rekla svoje in sem jih prebrala, z mojega osebnega stališča (in okusa) ni težav. Kvaliteten in berljiv je marsikdo. Že Jurčič. Tavčar, Kersnik. Bevk, Prežih (ne z romani), Kranjec. Seliškar, Ingolič. Kvedrova.
Tudi nekaj “mladih” lahko naštejem. Mazzini, Pregl, Golob (T. in B.), Letnar (letos pri kresniku docela spregledan, le zakaj?), Kumerdejeva. Gotovo še kdo, ki se ga trenutno ne domislim.
Kakšen “status” imajo ti našteti “mladi” avtorji? Se jim priznava kvaliteta brez pridržka? Zdi se mi, da ne. Kako so brani? Cobiss kaže, da sta med prvimi stotimi Pregl in Mazzini (pri čemer vlogo gotovo igra tudi količina izdanih del in to, da sta že dolgo prisotna med slovenskimi bralci). Sledi T. Golob (143. mesto), Kumerdejeva je že precej niže (595.), medtem ko sta B. Golob in Letnar tam čez dva oziroma tri tisoč. Pa sta njuni deli (Smreka bukev lipa križ in Jedci mrtvih) čisto lepo berljivi in tudi relativno kratki. Zdi se mi, da sem izbrala dva primera, kjer niti lit. kritika niti branost nista ustrezni kakovosti in berljivosti (lahko pa je to samo moj (čudaški???) okus). — Skratka, zanimalo bi me, kaj bi neki resni literarni kritik ali teoretik imel povedati o prvih sto na Cobissovem seznamu najbolj izposojanih slov. avtorjev. Koga izmed te “stotnije” bi opredelil kot dovolj kakovostnega, da bi lahko zmagal ali “finaliziral” na natečaju tipa Modra ptica? Koliko takih imen bi zbral? Res tako malo, kot se na splošno zdi? Ali pa bi jih bilo kar nekaj, recimo čez 30? Bi potrdil ali ovrgel (ali “nekaj vmes”) hipotezo, da pri nas nimamo avtorjev, ki bi bili hkrati kakovostni IN berljivi oz. tudi brani?
Mislim tudi, da na branost vpliva še kaj, ne le (ne)berljivost oz. “kvaliteta” (v narekovaju zato, ker – najbrž se strinjamo – še zdaleč ni vse, kar je neberljivo, tudi kvalitetno). Reklama, publiciteta. “Embalaža” – privlačna naslovnica, kakovostna vezava, tisk, papir. Pa še kaj.
Kot “sitna” bralka naj povem še, da tudi pri tujih avtorjih težko najdem knjigo, ki se mi zdi tako bralna kot tudi kakovostna. Recimo Irving ali Paasilinna (a le nekateri naslovi). Seveda je tu potem še kakovost znotraj žanra. Ravno je v drugi temi tekla debata o kakovostnih krimičih, omenila sem Tess Gerritsen. Pri srhljivkah ipd. ne morem mimo Stephena Kinga (a spet le nekateri naslovi). Da ne govorim o Gogolju, ki pa je že klasika. In evo! Res, le kakšen status bi v svetu imel Gogolj s svojimi srhljivkami danes? Bi mu pripisali trivialnost? Ga spregledovali na račun “žanra”? Ali lahko žanr, kot so srhljivka, kriminalka, ž. roman, zgod. roman itd., zastara, kot zastara slog pisanja? Ne verjamem. V čem je potem težava? Vesela bom vaših pogledov na stvar.
@katja 10
V comarc zapisu, v Cobiss, je podatek, da je Igranje Stanke Hrastelj izšlo le v eni izdaji. Naklada: 1.800 izvodov. Maloprodajna cena: 22,95€. Izračun obsega bruto prometa, če, in, ko bo vsa naklada prodana: 41.310€. Od tega MKZ odrine državi cca 3.500€ kot prometni davek. 12.000 bruto je prejela avtorica.Ocena stroškov tiskanja, urejanja, lektoriranja, oblikovanja, oglaševanja in promocije: 10 do 15.000€. Tu tolčemo morda mimo, koliko je dejanski znesek ve le MKZ.
Stroški prodaje: kako se ti obračunavjo, glede na ceno posameznih prodajnih poti (direktna, telefonska ali po pošti, spletna, klubska, redna…), glede na to ali MKZ knjigo proda v knjigarni MK trgovine ali v knjigarnah v lasti drugih (rabati od 30 do 50%), pri prodaji knjižnicam in šolam, kot rednim strankam, je v igri 5,10 ali 15% popust. Tudi to ve le MKZ sama.
Ko potegnemo črto, in, če je, ali bo knjiga razprodana, bo dobička, če sploh bo, bore malo.
Resničnostni šov: pod težo argumentov insajderja in Vaših, popuščam. Svoj argument sem (kar zadeva resničnostni šov) zgoraj predrugačila. Strinjava se pa, da bi utegnilo biti dobro, če bi dogajanje spremljalo še (marsi?)kaj, kar bi bilo avtorjem bolj prijazno.
O tekmovanju pravite, da je potrebno, jaz sem začela s tem, da je zanimivo. Obe pripisujeva Modri ptici neko utemeljenost, v kaj se bo razvila je morda vendarle še odprto. Začela je s tistim, kar je pri nas žanrsko najbolj uveljavljeno, obenem pa morda najmanj žanrsko. Z nominacijami tistega, kar boste po univerzalni decimalni kvalifikaciji v knjižnicah našli pod 311.2 (družabni roman, za odrasle ali mladino). Kaj se bo zgodilo in ali se bo sploh, če bodo naslednji razpisi za romane v (str)ožji žanrski obliki (ljubezenski roman, kriminalka, triler, grozljivka, znanstvena fantastika..) ne vemo.
Veselim se Vašega stališča glede (premagovanja?)”travm” iz preteklosti, kar zadeva recepcijo slovenske izvirne križevnosti, in povečanega zanimanja za domačo produkcijo zdaj. Če ne uspemo spremeniti splošnega vtisa o tem, kar se pri nas napiše (slovensko – torej zanič), potem naj država še več investira v znanje tujih jezikov, knjigarne pa v uvoz tujih knjig…avtorji naj si najdejo psevdonime in pišejo v angleščini (nekaj – obupanih? – poskusov ala Robert Ron bi se našlo), ali pa naj dajo svoje rokopise prevajati.
O Cobiss bi se dalo razpravljati. Meni v dani obliki zadostuje. Katera od opcij, ki jih omenjate bi utegnila biti zanimiva. Merilo je pa le tisto kar imamo: splošna lestvica. In, ali je kakšen slovenski roman, tak ali drugačen, na njej.
Lp, R.
za začetek – tule se večinoma kar tikamo, vsaj ko je prvi led prebit, tako da če ne moti …? 😉
Nisem mislila, da se strošek same knjige kaj blazno povrne, niti ne vem, pri kateri številki so stroški pokriti, imam pa v spominu, da že pod 1000 izvodi. Ker ima MK široko mrežo knjigarn, se otresejo še marsikaterega drugega stroška, ker je tako knjiga dalj časa na prodajnih policah in ima skoraj brezplačno promocijo, pa še dodatnih. Pa če rečemo, da je to še “družbeno koristen” projekt, recimo, da vse skupaj pomeni, da je to vendarle smiselno tudi zanje, če že ne more biti pretirano donosno.
Potrebnost tega tekmovanja (odmislimo to, da bi bilo načeloma fajn, če ne bi bila potrebna): to sem zapisala zato, ker poleg “čiste” književnost nadvse rada berem krimiče & vohunke. Najboljši med njimi so dejansko odlično branje in žal mi je bilo, da v SLO s hudo redkimi izjemami dolgo ni bilo nobenega res omembe vrednega avtorja, ki mu ne bi uspel le en ali dva meta. Odkar je končno nastala Demšarjeva serija, je Vrenko večni nominirac za kresnika – znalci mu sicer priznavajo kakovost, siroti Vrenko pa vendarle ostaja brez vsakršne nagrade. Pa je velik oralec ledine, ki bi si kakšno vsekakor zaslužil. In še pri bralcih je priljubljen enako kot tuji krimiči – po knjižnicah je kar naprej zaseden …Ljubezenskih sicer ne berem, tisto malo kar sem, sem pa navadno odložila po nekaj straneh – tu pa še čakamo “gospodično Vrenko”, ki bo zmogla premagati kak tuji čiklit solidne sorte …Kako je z ZF & fantazijo, pa ne vem …
Kar zadeva lestvice, nisem imela v mislih toliko Cobissa kot tiste, ki se pojavljajo v revijah … Pri Cobissu morda le to, da bi bila malo daljša. To pa zato, da bi se lahko tudi sama dokopala do kakšne knjige, ki ne spada med obvezno branje in trenutno najbolj razvpite, skratka do tistih, ki so najbolj brane med manj komercialno naravnanimi …
Aja, še Kumerdejeva: to je začudilo tudi mene. Zelo.
Möderndorfer je prejemnik modre ptice za najboljši mladinski roman. Ok, zakaj pa ne. Najbrž je bil Vinko na natečaju pisatelj z najdaljšim pedigrejem in slogovno najbolj dovršenim slogom in če MK verjame, da bo roman predstavljal dovolj veliko mero eskapizma za mladostnike in starejše bralce, da bodo to knjigo tudi kupili – ja dobro za njih:) Saj je bil v tem tudi namen tovrstnega natečaja, da izberejo najboljše literarno delo in to kar se le da uspešno lansirati med kupce knjig. Potem pa temu dodamo še dejstvo, da naj bi se Vinko pripravljal na snemanja filma Inferno, ki naj bi tudi imel določene vzporednice z nagrajeno knjigo kar pa bo predstavljalo samo še dodatno promocijo za samo knjigo.
Edino kar me je pustilo nekoliko ravnodušnega je bilo dejstvo, da je roman žanrsko gledano še eden predstavnik socialnega realizma. Saj razumem, da konflikti v zgodbi ustvarijo neko dramo pa vendar ali se tu meja kreativnosti pri naših piscih resnično konča? Socialni realizem, portret sodobne družine, nekakšna tragedija, duhovna stiska itd. To so sami po sebi odlični elementi, ki jih lahko pripovedovalec zgodbe uporabi kot nekakšno osnovo same zgodbe in na njih gradi z izvirnimi idejami kjer se dejansko šele začne neka kreacija. Da ne bo pomoto: to ni mišljeno kot kritika samega nagrajenca ali njegovega dela. Tu gre predvsem za kritiko vsebinske neizvirnosti, ki je bila po mojih pričakovanjih na razglasitvi nominirancev več kot pričakujoča – ok Mazzini s svojo urbano fantazijo je bil prijetna anomalija:) Sam iskreno povedano ne vem ali krivda za tako stanje med pisci samimi ali uredništvi, da veliko žanrskih del romajo v samozaložnike vode.
Verjetno se kdo sprašuje čemu tu omenjam žanrsko literaturo. Kot je že bilo omenjeno MK želi z nagrajenci modre ptice pokazati, da lahko naša literatura tudi konkurira prevodni. Igra lakote, Harry Potter, Eragon, Lov na pošasti, Somrak, Vampirska akademija, Percy Jackson, Vampirski dnevnik so zgolj nekateri naslovi prevodne literature, a povedo dovolj glasno kakšna je konkurenca iz sosednjih jezikovnih kultur. Za vse naštete naslove je značilen element eskapizma, kjer pa socialni realizem ni doma.
Ali se je kdo od vas tukaj tudi udeležil natečaja in če že me zanima ali je bil vaš roman tudi konceptualno gledano neke vrste sodobni socialni realizem oziroma ali ste se od te paradigme kaj bolj oddaljili. Vaših odgovorov se silno veselim 🙂
Thimulus, izpostavil si zelo zanimivo problematiko, ki po moje kaže na srž problema, zakaj je veliko literarno priznanih in nagrajenih domačih avtorjev v slovenskem prostoru slabo branih in zakaj precej bralcev zaničljivo odmahne z roko, ko mu predlagamo kak domač roman, češ, še en Cankar (mučen spomin na šolsko domače branje pač). Moja izkušnja je, da je vsak poskus pisanja, ki seže iz ustaljenih norm in prepričanj, pri založbah obsojen na neuspeh. Redke so dovolj pogumne, da bi sprejele izziv in si drznile izdati nekaj, kar buri človekovo domišljijo in presega meje vsakodnevnega dojemanja, če pa že, takšne romane sramežljivo postavijo v ozadje polic in jih ne promovirajo. Rezultat je pa tak, kot pišeš. Meni se zato ni niti ljubilo sprintati svojega dela in ga poslati na MK, ker sem lahko že vnaprej uganila izid natečaja. Kar napišem, iz istega razloga v glavnem le še pospravljam v predal, in (mogoče zaman) čakam, da se v glavah mojih ljubih sonarodnjakov nekaj premakne … nekaj, kar bi nas rešilo pretirane razumarske omejenosti in žanrske fobičnosti ter nam končno omogočilo približanje bralnemu okusu sodobnosti, ki se nam nazorno razkriva iz prevodov priljubljenih tujih del.
Bilo je zanimivo brat vaše komentarje. Bom še jaz povedal svoje mnenje.
Za modro ptico 2012 so bili nominirani
Evald Flisar za Dekle, ki bi raje bilo drugje,
Stanka Hrastelj za Igranje,
Nataša Konc Lorenzutti za Kavo pri dišečem jasminu,
Vinko Möderndorfer za Balzacovim popkom in
Zoran Šteinbauer za Izgubljeni gozd. Zmagala je gospa Stanka Hrastelj
Za modro ptico 2013 so bili nominirani Tadej Golob, Miha Mazzini, Vinko Möderndorfer, Cvetka Sokolov in Irena Velikonja. Zmagal je gospod Vinko Moderndorfer.
Za modro ptico 2014 bojo nominirani kdo? Povedat hočem le, da bo gospod Vinko Moderndorfer vedno med nomoniranimi saj verjetno po oceni žirije piše najboljše.
Moje mnenje je tako,da bo žirija vedno izbrala pisatelje/pisateljice ki bojo pisali o svojem življenju, o brezposelnosti in podobno. A res žirija misli, da bodo mladi brali o tem? Kaj pa kriminalni, vampirski, fantazijski romani? A tega v sloveniji ni? Ali v mladinski knjigi teh romanov nočejo ? Zakaj ne?
Moje mnenje je, da bo
ŽIRIJA vedno izbrala uveljavnega avtorja, pa naj ta piše o shizofreniji, posilstvih, brezposelnosti.. Stanka Hrastelj in Vinko Möderndorfer sta zmagovalca modre ptice, tretja modra ptica pa bo po mojem mnenju romala gospodu Mihi Mazzini. Mladi neuveljavljeni avtorji nimajo možnosti, saj tu ne. Žirija že ve, zakaj bo vedno tako. Ko grem jaz vsak mesec v knjigarno vedno kupim knjigo, ki jo je napisal neuveljaven avtor.
Po ocenah žirije NE, zato pa bo slovenska književnost propadla, pisali bojo samo še znani uveljavljeni avtorji, ki pa ŽAL po večini pišejo zelo dolgočasno in ne berljivo, zato pa ne bo veliko prodanih izvodov knjig.
Da ne bo pomote jaz zelo rad berem in vedno kupujem knjige neznanih avtorjev.
Moje mnenje je tako, da je ta MK modra ptica čisti nateg in je namenjeno promociranju znanih uveljavljenih avtorjev, izid pa je že vnaprej znan upal bi si trdit da ima gospod Vinko kakšnega sorodnika ali pa prijatelja v Mk, da je bil dvakrat nominiran za modro ptico.
Po ocenah žirije NE, zato pa bo slovenska književnost propadla, pisali bojo samo še znani uveljavljeni avtorji, ki pa ŽAL po večini pišejo zelo dolgočasno in ne berljivo, zato pa ne bo veliko prodanih izvodov knjig.
Da ne bo pomote jaz zelo rad berem in vedno kupujem knjige neznanih avtorjev.
Moje mnenje je tako, da je ta MK modra ptica čisti nateg in je namenjeno promociranju znanih uveljavljenih avtorjev, izid pa je že vnaprej znan upal bi si trdit da ima gospod Vinko kakšnega sorodnika ali pa prijatelja v Mk, da je bil dvakrat nominiran za modro ptico.[/quote]
Tvoje kritike so neupravičene. Po tistem kar sem prebral so stvari dokaj jasne. To pa da ti misliš oz. domnevaš da ima Vinko kakšnega prijatelja med sodniki je čista neumnost, to bi lahko vsak napisal. Meni se zdi da je šla nagrada v prave roke in da je gospod Vinko zasluženo prejel to nagrado in da so stvari bile speljane na pravilen način. Je pa podpora oz. izpeljava tega natečaja res plus za našo slovensko književnost.
Imaš prav, založba MK je namenjena samo znanim in uveljavljenim pisateljem, uglavnem izid je že vnaprej predvidljiv, zato večino neznanih avtorjev raje poskusi pri drugi založbi.
MK vedno izbere najslabši možni drek zato pa noben noče več kupovat pri njih, so druge založbe boljše in še večji izbor knjig imaš, ki niso dolgočasne.
Po ocenah žirije NE, zato pa bo slovenska književnost propadla, pisali bojo samo še znani uveljavljeni avtorji, ki pa ŽAL po večini pišejo zelo dolgočasno in ne berljivo, zato pa ne bo veliko prodanih izvodov knjig.
Da ne bo pomote jaz zelo rad berem in vedno kupujem knjige neznanih avtorjev.
Moje mnenje je tako, da je ta MK modra ptica čisti nateg in je namenjeno promociranju znanih uveljavljenih avtorjev, izid pa je že vnaprej znan upal bi si trdit da ima gospod Vinko kakšnega sorodnika ali pa prijatelja v Mk, da je bil dvakrat nominiran za modro ptico.[/quote]
Tvoje kritike so neupravičene. Po tistem kar sem prebral so stvari dokaj jasne. To pa da ti misliš oz. domnevaš da ima Vinko kakšnega prijatelja med sodniki je čista neumnost, to bi lahko vsak napisal. Meni se zdi da je šla nagrada v prave roke in da je gospod Vinko zasluženo prejel to nagrado in da so stvari bile speljane na pravilen način. Je pa podpora oz. izpeljava tega natečaja res plus za našo slovensko književnost.[/quote]
Ja, res je. Velik plus je za sorodnike in prijatelje, ki jim bo MK dala 12000 bruto. Veliko jih omenja da je izid že vneprej predvidljiv in dam jim prav.
Po ocenah žirije NE, zato pa bo slovenska književnost propadla, pisali bojo samo še znani uveljavljeni avtorji, ki pa ŽAL po večini pišejo zelo dolgočasno in ne berljivo, zato pa ne bo veliko prodanih izvodov knjig.
Da ne bo pomote jaz zelo rad berem in vedno kupujem knjige neznanih avtorjev.
Moje mnenje je tako, da je ta MK modra ptica čisti nateg in je namenjeno promociranju znanih uveljavljenih avtorjev, izid pa je že vnaprej znan upal bi si trdit da ima gospod Vinko kakšnega sorodnika ali pa prijatelja v Mk, da je bil dvakrat nominiran za modro ptico.[/quote]
Tvoje kritike so neupravičene. Po tistem kar sem prebral so stvari dokaj jasne. To pa da ti misliš oz. domnevaš da ima Vinko kakšnega prijatelja med sodniki je čista neumnost, to bi lahko vsak napisal. Meni se zdi da je šla nagrada v prave roke in da je gospod Vinko zasluženo prejel to nagrado in da so stvari bile speljane na pravilen način. Je pa podpora oz. izpeljava tega natečaja res plus za našo slovensko književnost.[/quote]
Se ne bi strinjal z vami, glejte vsak ima pravico izrazit svoje mnenje. Napisali ste, da uporabnik Apple7 domneva da je vse to false in da je po vašem nagrada šla v prave roke. Jaz domnevam da je mislil, da je g.Vinko po vsej verjetnosti prišel do nagrade s pomočjo žirije, ki pa je po većini false, tudi meni ni povsem jasno, kako deluje žirija. Bojim se, da so nominiranci vedno najslabši dialektiki. Predvsem pa morda mislijo, da ne potrebujejo urednika.
Lahko noč.
g. Nika Maj, glavo pokonci in se kar upogumite. Mogoče pa bo žirija le izbrala nekoga izmed vas, mladih, ki si želijo dokazat, da niso za v smeti. Jaz sem sodeloval pri prvi modri ptici in povem vam lahko, da sem bil malo razočaran, ker se nisem uspel uvrstit med nominirance, ampak sem imel glavo pokonci. Poskusil sem in občutek je bil prijeten. Drži pa, kar ste napisali, da lahko mi izid že vnaprej uganemo. Poskusite s tretjo modro ptico potem pa bomo vsi videli ali drži, da je MK le false flag.
Lahko noč.
A bejž no bejž. Sem komaj 5 let u sloveniji se še učim slovensko. Če pa ti missliš da so ostali uveljavljeni avtorji pismeni, pa prosim pejt u knjižnico pa si izposod vse njihove knjige pa jih prečitiraj, pa prijetno, veselo branje, najbrž ne bo veselo ampak zelo dolgočasno, ampak kot po tvojem pisanju lahko opazim, da delaž pri MK.
Če še ne veš u sloveniji znani avtorji ne pišejo vampirskih romanov, ker njihove misli so skoncetrirane samo na pisanje socialnega realizma, po domače povedano bolj kot je njihovo pisanje dolgočasno večje možnosti imajo da zmagajo. U sloveniji moraš pisat najbolj dolgočasne romane in zmaga je zagotovljena.
Zdaj pa si grem u knjižnico izposodit dolgočasne romane, zeh.
Re: Pisanje knjige, se splača?
OdgovorNapisal/-a delfinjeriba » 03 jun 2009, 15:51
SE SPLAČA, AMPAK KJE?
ta država je prenoobish za toliko napredno literaturo.
niti ni v njej folka ki bi držal nek dostojanstven reputation na teh področjih. pečjakremecrodošek?nevem…
področje bivše yu je kul, ampak še vedno (pomoje) ni to to.. mislim da ti bralci ne prepoznajo zlatega zrna na cesti.
če jim ga pokažeš na piedestalu, pol ja. slovani bi še vedno pomoje kak ”pod svobodnim..” bral
Pol maš pa zraven italijo, ki je (in my opinion) zlata jama od trga. Ampak morš najt talentirane prevajalce.
tam leži denar po cesti, folk je pa preveč zadet da bi ga pobiral.
so pa veliki feni fictiona. za njih je king domač. njegove knjige so tako spevne v italjanščino da boli ko bereš-
hočem rečt da je njihov jezik sila speven za sci-fi, horror… res. in ne berejo oni eca in podobno..to beremo mi (paradox).
tam se pisanje knjige splača. (i mean -really pays off) -in skupaj smo v eu ampak je njihov trg zeeelooo trd.
borisa pahorja vpraš. slovencu je pri njih zelo težko… sam… ni nujno da si vsak dan slovenc 8)
tako si lahko miljonar od fictiona. pa držav na svetu je velik. morš si to sam res želet. pa pisat kategorično bilokaj non stop. kompulzivno.
evo. sanje so dovoljene.
med pavzami ko pišeš.
PS: men ni všeč da folk v tej državi odvrača mlade pisce od tega početja (pisanja).. sej je vse gnilo in prostozidarsko.. Ni keša za nobenga razen jančarja. In veze majo samo pare po celem svetu. In missice pred tabo izdajo knjigo. In čander dela revije, neskončnosti pa propadajo (paradox). Vsi majo založbe, novak (iz založbe vale-novak) lahko samga sebe po ljubljani promovira. in noben ni več v tem zarad preprostega ”fun of the game”. Ampak je po drugi strani ravno to shit ki bo rodil zvezdo. Mogoče celo največjo since FP. mislim, cajt je taprav. folk pa glih praw neumen.
Pri nas je v založništvu tako, kot povsod drugod – štejejo samo klanske povezave. Kvaliteta dela je zadnje, kar pri domačih avtorjih zanima največje slovenske založbe. Pri tujem leposlovju pa seveda gredo samo znana imena in tista, ki prinesejo cekin. Drugače si ne morem predstavljati, da imamo 50 odtenkov sive in podoben pofl.
Vse večje domače založbe domače avtorje objavijo, če pridejo do subvencije. Tu pa pride do izraza prej omenjeno klansko omrežje. Vsi vemo, da imamo v književnosti klane, ki vladajo sceni in ti klani nam določajo, kaj je in kaj ni kvaliteta (kar pač smatrate pod tem). Vsi samo tarnajo nad državo, vsi bi molzli proračun.
Isto je tu pri nagradi modra ptica. Šteje se samo klan, v klanu imenovan MK pa že vnaprej vemo, kdo bo zmagovalec in komu bo klan MK natisnil knjigo. Dragi avtorji v MK ni prihodnosti moramo poiskat drugo žaložbo, ki bo podpirala mlade ali pa sami ustvarimo založbo, ki bo sprejemala rokopise vseh slovenskih avtorjev in ne samo uveljavljenim.
Dragi moji pisatelji in pisateljice,
opažam, da kritik ne sprejemate ravno najbolje. To dejstvo o vas pove več kot si lahko mislite. Takšen človek je lahko samo nezrel in preobčutljiv, predvsem pa mi ne more postreči z brezhibnim romanom. Še tisti pisci, ki jih smatramo za najboljše, priznavajo, da so njihova dela nepopolna. Neprestano dobivajo kritike, a se nikoli ne bodo odzvali osorno in nesramno kot to počnete nekateri izmed vas.
Da me ne boste narobe razumeli; absolutno podpiram vašo domišljijo in ustvarjalnost kot tudi vašo strast do pisanja, vendar ima posameznik vso pravico, da vaše delo dobesedno potepta. Do kod vas bo to ganilo je vaša stvar. Ostanite ob kritikah samosvoji in prepričani v svoje sposobnosti, a ostanite dovolj odprti, da vsake toliko časa odprete oči in se zazrete v lastne napake, kajti samo tako lahko napredujete. Predvsem pa si v glavo vbijte tole: vaše zasebno življenje ne spada v javnost. Če nimate iskrenega prijatelja, s katerim se lahko pogovorite o težavah, se pošteno zamislite nad svojim življenjem. O njem ne odločamo ljudje, ki beremo tale forum, temveč vi sami.
Veliko dobrih romanov vam želim.