mobing v službi-prosim nasvet
Prosim za nasvet:
Delam v pisarni.
Kadarkoli v službi pridem na temo dopust, ki naj bi ga koristila, nastane problem. Tako pride do tega, da s partnerjem nikamor ne moreva in si urediti termina. Šefica pač reče, se bomo zmenili, bomo videli kako bo takrat….itd. Ko se termin mojega napovedanega dopusta približuje, se kar zmišljuje neko delo in dela namišljeno paniko.
Sicer vedno rečem za termin, ko vem, da je dela manj. Pride do tega, da namesto, da bi šla na dopust v ponedeljek, grem šele v sredo ali četrtek, ali sploh ne.
Nisem prepirljiva, a ne vem več kaj naj naredim. Pripeljalo me bo do tega, da bom namesto dopusta vzela bolniško. Samo potem nikamor ne morem iz hiše.
Na tvojem mestu bi ubrala drugo taktiko.
Po meilu bi ji sporočila predviden datum dopusta in jo prosila za potrditev. Mogoče ji predlagaj dva datuma. Teden pred odhodom bi ji vsak dan posebej povedala, da je še nekaj dni do odhoda, da datuma ne boš prestavila, ker je termin plačan, vezan na letalo, karkoli, pač presodi sama, kaj užge. Ne razlagaj, da boš doma in ne pogajaj se. V kolikor je dela res veliko, ga opravi popoldne, na dan dopusta pa ostani doma.
Ko bo videla, da misliš resno, bo mogoče tudi z njene strani drugače.
Si ti edina, ki jo takole vrti ali ima tudi pri drugih take popadke?
Pri nas, če si res hočeš rezervirati dopust za določen termin, pa je to lahko tudi za 2 meseca v naprej, napišeš listek, šef podpiše in ti ga vrne nazaj. S tem podpisom je prošnja uslišana.
Sodelavka je že konec junija rezervirala termin 2. polovico oktobra, ker gre v Brazilijo. Najprej ji je šef podpisal listek, po tem pa je urejala ostale uradne zadeve povezane s potovanjem.
Na misel so mi prišli teli nasveti:
– vzemi dopust istočasno kot ona, pozanimaj se, kdaj gre ona na dopust in ji reci, da želiš, da delo ne trpi, in da ker veš, da te vedno rabi ob sebi, kar ti je v čast, da boš odslej dalje, jemala dopust hkrati z njo. NI hudič, da babnca ne gre na morje enkrat od junija do septembra?
– direktno ji povej, da moraš tako kot svoje delo, načrtovati tudi svoj dopust, da si želiš naslednje leto vplačati vnaprej počitnice in da zato potrebuješ definitivno potrditev dopusta, pri tem pa jo ves čas glej v oči, ali pa vsaj ji dej občutek, da ji samozavestno ‘kontriraš’….
– vzemi dopust vedno točno toliko kot ti ga ostane, tik preden ‘poteče’, torej zadnje dni v letu, ali zadnje dni junija
– pojdi do njenega nadrejenega in mirno brez igranja žrtve ali nekega zahrbtnega napada, le mirno razloži generalnem šefu, da nikakor to ne moreš uskladit
– zamenjaj šefico ali službo….
Kaj pa pravi kolektivna? Za našo velja, da lahko vzameš 3 dni po svoji izbiri. Pri nas se tega sicer ne držimo in lahko greš po svoji izbiri. Ampak po zakonu bi lahko določil za preostanek on. Edino tistim z šoloobveznimi otroci je treba omogočiti 1 teden med počitnicami.
Kaj pa letni delovni plan, vam tam nič ne piše?
Hvala za nasveete. Gre za to, da je ženska pač nenormalna. Sebe dela pomembno, napihuje svoje delo do nezavesti, čeprav ji 75 % dela naredive ostali podrejeni za 3 krat manjšo plačo, sama pa pri šefih pobere smetano in se tolče non stop po prsih jaz, jaz…..Ostali se ne smeva oglasiti, vse naredi ona.
Vse to še potrpim, da zajebava pri dopustu je pa višek. Če ji rečeš za en teden dva meseca prej
reče
– bomo videli, kako bo, kako naj vam rečem
-ne vem….
Svojega dela ima malo, jezik pa okrog vodilnih vrti tako, da ji nihče ne pride do živega, mislijo, da res ona naredi vse.
Kadar so kakšne novosti oz. spremembe, ki bi jih morala ona urediti in nam povedati, ki smo podrejene ima takšno taktiko:
napihne neko svoje nepomembno delo in se zapre v pisarno, od nas pa hoče, da vse novosti poštimamo, potem kličeva midve podrejeni na druga podjetja , na davčno….da pač uredimo, kar je treba, šefica pa ima tako spet vse urejeno in plačo 2 in tri nule dalje.
vidim tkole: tvoja samozavest je na nuli, ne poznaš delovne zakonodaje, si nesamostojna oseba. Samopodobo si gradiš z odnašanjem riti napihnjenim lenuhom, ne ločiš bedaštva od dobrote in pravic dolžnosti. Da bi delala zame je nemogoče, saj take ljudi vidim kot nesposoben kader.
Ampak to je samo moje mnenje…
Zadnji komentar ima sicer v sebi zrelo seme, vendar pa je napisan tako, da osebe, ki ga je napisala nikoli ne bi sprejela v timski projekt, kjer se sodelavci spodbujajo.
Tebi pa: Samo ti lahko posatviš meje in se jih držiš. Naj te sodelavka, četudi nadrejena ne ustrahuje, saj je zakon deloma tudi na tvoji strani. Daj vedeti, naj ti ne nalaga dela pred dopustom, ker s ponedeljekom greš in bo delo ostalo nedokončano. Spodbujaj jo, da bodo zmogle ta drobiž tudi same, brez tebe. Da so sposobne. Četudi imajo nekaj več moči nad dopustom, kot se zdi, še vedno lahko pripelješ do konca po svoje. Tako da kar samozavestno.
Očitno pa imate problem znotraj firme, ampak je vedno tako, da šef pobere lovorike, sploh če ima edini besedo na sestanku. Zato moraš ubrati drugo pot, če vidiš, da ta ne dela.
Res je vse, kar pravite. Problem je v naši celotni upravi, vsak zaj…. drugega, kriza, recesija, vsi se zavedajo, da nimaš kam drugam, sploh če si 40+.
Res je tudi gospa, ki pravi, da sem nesamozavestna…..tako so me pač vzgojili.Mislim, da se z dogovorom pač da kaj narediti, ne kregam se rada s sodelavci, ker potem je še slabše.
Vzgoja : priden bodi, naredi kar ti rečejo, ne odgovarjaj….. tako je bilo včasih, nastane pa potem problem, ki ga obešam na monu. Vse to vem.
Hvala vsem za nasvete, bom poiskusila bolj pogumno.
Med seboj sodelavke nimate nadomeščanja ene druge, ko ste dopustniško odsotne? Da ena drugi med seboj pomagate, ko ste odsotne zaradi dopusta?
Menim, da ni potrebe določenih, da postajajo sodniki karakteziranja oseb, ki izpostavljajo svoj problem. Če pa oseba daje že očitek osebi o nepoznavanju zakonodaje, bi pa ta ista oseba lahko tudi vedela, da delodajalec lahko zavrne koriščenje letnega dopusta recimo, če to ne dopušča delovni proces in bi le tega odsotnost ogrozila.
Forum je zaprt za komentiranje.