mnenje-odnosi vaši starši-tast in tašča
Meni se to ne zdi ok.
Vsi starši zetov, snah so v isti poziciji oz bi morali pri tovrstnih slavjih bit. Če so pa dodatno še frendi, se bodo dobili še izven tega. A na “uradnih” srečanjih morajo biti v enakopravnem položaju, enako obravnavani. Ali se vse povabi ali nikogar. Drugače je to žaljivo do te snahe oz zeta.
Pri nas se tako dela. Pa moji starši nimajo prisrčnih odnosov z vsemi in odkrito rečeno, so in smo vsi veseli, če pride do odpovedi udeležbe. A povabilo je vedno izrečeno.
Meni se ne zdi lepo. Če že, naj povabijo vse, ali pa nobenega.
Pri nas je pa drugačna pesem. >S partnerjem sva že 10 let skupi, imava 3 otroke, res da nisva poročena. Najini starši se ne poznajo. Ne eni ne drugi nekažejo zanimanja za to. No, moji so nekaj še hoteli, ampak se jim je trapasto zdelo, ker so bili mnenja, da bi morali partnerjevi starši (ker je pač on moški!) dati prvo pobudo. Oni pa nič. Res je, da ne živijo v istem mestu, je kar 200 km razlike, pa vseeno. Jaz se nisem obremenjevala s tem, zdaj mi je pa žal, da nisem prej kaj naredila. A ja, ko je moj oče umrl pred parimi leti, so njegovi starši in brat s punco prišli pazit otroka, da sva šla midva na pogreb. Še zdaj jim pa po tihem zamerim, ker mi nihče od njih ni izrazil sožalja ampak šele 5 dni po smrti oz. tik preden sva šla na pogreb. In nihče od njegovih tudi ni prišel na pogreb…so raje štirje čuvali dva dojenčka (no, sej za to sem jim vseeno hvaležna). Ravno zaradi tega pa zdaj sploh nimam interesa, da bi se več spoznali.
Ah, malo sem šla s teme…
no moji starši in starši mojega moža se tudi ne družijo. pa sva midva skupaj 15 let in imava 2 otroka. moji so pokazali interes in voljo, na drugi strani nič. mogoče so se videli ene 5x.
živijo ene 200 km narazen.enako mi od nejegovih staršev.
no po drugi strani, pa njegovi starši tudi k nam na obisk praktično nikoli ne pridejo k nam.
jaz se ne obremenjujem, tudi moj mož ne. takšni so. smo se dolgo trudili, pa nič.
Najini starši se pa redno družijo, tudi ko imajo otroci RD jih skupaj povabimo in se imamo super. Velikokrat tudi tast pripelje taščo ( njegovo ženo) in mojo mami ( ki je sama) samo na obisk, na kavo, ali pa grejo skupaj kam na kavo. So se poštekali in za vsak RD med sabo se vse kar sami zmenijo. Seveda pa je razmerje z mojo mami in od sestrinega moža starši ravno nasprotno, se vidijo samo na RD od skupnih vnukov. Komentar sestrinega tasta je bil…. “če se je sin poročil z njo, še ni nujno, da se jaz družim z njeno žlahto”…. tako da to je čisto odvisno od ljudi.
Ti povem, če bi bila jaz tista, starše katere moja tašča ne bi povabila, od druge snahe in zeta pa bi, bi svojo taščo lepo mirno vprašala, zakaj oni ja moji pa ne. Pa naj bi jo bilo potem sram, da smo spregledali njeno dobroto.
Nima veze, če se družijo, pa ne vem kaj še. So vsi v istem sorodstvenem razmerju in bi jih morali enako obravnavati (razen seveda, če niso med seboj sprti). Če mene vprašaš, jaz si ne bi dovolila delati razlik. Sem že izkusila pri moji tašči, da je delala razlike med svojimi otroci, med snahama in zetom, med vnuki….in sem na lastne oči videla, kako je prizadela mojega moža in moje otroke, svojo drugo snaho, pa tudi mene osebno…nihče si ne more misliti, kako to boli… če sam ne izkusi.
Kar odkrito z vprašanjem na dan.ZAKAJ???
jaz bi pa rekla, da odvisno, od odnosov med njimi. če nekih prijateljskih odnosov med njimi ni, se mi zdi noro, da bi jih vabili na praznovanje svojega praznika, samo zato, da snaha ne bo užaljena.
Čisto možno, da so se z dvemi družinami pač zaštekali, s starši od tretje snahe/zeta pa ne.
Gre pa, če prav razumem, za osebni praznik in imaš menda pravico, da povabiš tiste ljudi, ki so ti pri srcu, ne pa vseh, ki bi jih ostala žlahta rada videla tam.
Najini se poznajo, se srecujejo ob raznih priloznostih, ne hodijo pa na obisk en k drugemu. Ob veselih in zalostnih dogodkih v eni ali drugi druzini se tudi poklicejo.
Meni je cudno, da ste nekatere po 15 let v zvezi, pa se starsi ne poznajo. Kaj nikoli ne praznujete RD otrok in ne povabite obojih starsev? Pa vsaj takrat bi se lahko videli…
Kar zadeva pa primer avtorice, ne znam pametno komentirat. Mogoce pa enostavno starsem enega partnerja ne sedejo starsi enega od otrok, drugi so jim pa simpaticni ali pa imajo vec skupnih tock, saj ni nujno, da gre za kaksne zamere ali zavracanje.
Ce bi se recimo moj sin ozenil s hcerko moje prijateljice ali pa kaksne stare prijateljice (ali mozeve), pa bi jih na praznovanje vabila kot svoje znance/prijatelje in ne kot snahine starse. Mogoce bi se v tem primeru tudi druge snahe in starsi pocutili uzaljene…
nadine,postavi se v tisto vlogo.Kot snaha ,katerih strašev ne povabijo,druge pa,kako bi se počutila?[/quote]
čisto normalno.
kako bi se pa ti počutila, če bi ti nekdo dirigiral, koga povabit na svoj rojstni dan in koga ne?
Pa saj nismo v vrtcu. Sem mnenja, da naj vsak svoje praznike praznuje tako, kot njemu najbolj ustreza, ne pa da najprej prečekira, koga sme in koga ne sme povabit, da se ja komu ne bi zameril.
pa še nekaj.
So tile starši od snahe svoje priženjene sorodnike sploh kdaj povabili kam, ali se nikoli niso družili?
Ko ima človek rojstni dan, lahko povabi tistega, kogar sam želi. To je moje stališče. Dol mi visi za razne ‘kaj se spodobi in kaj se ne spodobi’. Tudi jaz si vzamem pravico, da se sama odločim, na katere prireditve bom šla in na katere ne bom in se bom opravičila. Seveda tu mislim samo na tiste, na katere sem povabljena. Sem se sicer pripravljena včasih cel večer družiti z ljudmi, ki so mojemu dragemu blizu, meni pa ne, ampak to predvsem na ljubo mojemu dragemu, a še vedno po svoji odločitvi in še vedno se na takem dogodku poskušam maksimalno zabavati ali pa vsaj spoznavati nove ljudi. Nisem pa recimo pripravljena hoditi na neke poroke enih taščinih nečakov, ki jih še v življenju nisem srečala, in to samo zato, ker se je ona dogovorila, da bomo tja prišli, ker ima njen nečak manj žlahte kot njegova nevesta, pa da dvignemo število. Za take ideje mi pa res dol visi in se mi niti opravičevat ne ljubi.
Vedno povabim tiste, ki jih želim povabiti, in se ne opravičujem za svojo odločitev.
Zakaj je za snaho hudo, če se starši pač ne želijo družit med seboj? A bi bilo bolje, da bi se pod prisilo obiskovali in potem tičali skupaj njej na ljubo? V vsakem primeru se bo tašča bolje razumela z drugima dvema paroma, tudi če bodo tvoji starši tam zraven.
Meni se zdi normalno, da otroci povabijo oboje starše, zakaj bi se pa oni na vsak način morali vabit med seboj (sploh glede na to, da si kvazi žlahte, če uporabim nadinin izraz niso izbrali sami), pa res ne vem. A ima mogoče tašča pravico rojstni dan praznovat po svojih željah?
Presenečena sem, kako ste v glavnem vse prizanesljive v stilu, da ja ni treba povabit, če ne želiš.
Ko sem jaz spraševala, ali je res mus povabiti svakinjo, ste pa bile vse pametne, da ja, da je nujno, naj ne bom taka svina…
In moja svakinja mi je pokvarila 40. rojstni dan. Raje nisem nič naredila, kot da bi jo povabila. Eksplicitno me je tašča prosila, da jo povabim. In potem nisem nikogar. Tega svakinji NIKOLI ne odpustim. Joj, še zdaj jo sovražim zaradi tega.
Zakaj je za snaho hudo, če se starši pač ne želijo družit med seboj? A bi bilo bolje, da bi se pod prisilo obiskovali in potem tičali skupaj njej na ljubo? V vsakem primeru se bo tašča bolje razumela z drugima dvema paroma, tudi če bodo tvoji starši tam zraven.
Meni se zdi normalno, da otroci povabijo oboje starše, zakaj bi se pa oni na vsak način morali vabit med seboj (sploh glede na to, da si kvazi žlahte, če uporabim nadinin izraz niso izbrali sami), pa res ne vem. A ima mogoče tašča pravico rojstni dan praznovat po svojih željah?[/quote
…bolj gledam zaradi otrok…če pogledam nazaj..ni lepšega kot takrat,ko pogledam posnetke iz svojega otroštva in so na mojem rojstnem dnevu obe babici in oba dedka in se imamo lepo….
najbolj bedno je delat rojstni dan za vsako skupino ljudi posebej(ta babica zdej,druga potem)..,..
to pa zato,ker naši vidjo,kakšne razlike so med nami…eni vse naj,naj,drugi jebi veter
Oglašam se sicer pozno, vendar menim, da je zadeva čisto preprosta. Jasno je, da na rojstni dan in take zadeve povabiš tiste ljudi, katere želiš, kot otrok seveda.
Po bontonu starih pa bi se spodobilo, da se povabi oboje starše. Zakaj? Tudi če se ne vidijo vsak dan, so po navadi nekatera srečanja prav enkrat ali dvakrat na leto ( se ve o kateri prireditvah govorim) in to so prilike, da se vidijo. ZA PRIČAKOVATI JE, DA ČE SE POVABI ENE, SE POVABI DRUGE!
Vsak ima svoj način življenja, nekateri so bolj zapečkarji , nekateri bi pa plazili vsak vikend nekam. To treba upoštevat. In če bi bili povabljeni bi šli, ker se spodobi. Ker pa jih ni povabila, pa naj se jim fučka, ker ni vredno o tem debatirat!
Ker s tem, ko jih niso povabili, dajejo jasne znake, da jih nekaj strašansko žuli in da je njihova samozavest zelo šibka. Le zakaj jih ni povabila? Po moje jim nekaj ne paše!
Pa vendar, sami iz sebe delajo norce in bedake na egoistični ravni. Morali bij lezit nekam, pa bi jih mogoče povabili. Mogoče zato, ker so njihova dejanja odvisna od počutja in materialnih dobrin, ki jih v tistem trenutku čutijo. Mogoče pa tvoji starši niso pohlevni, priliznjeni, ponižni, takšni, kakršne bi si ti slavljenci želeli. Ali imajo morebiti kaj več pod palcem ali pa morebiti premalo? Boljši avto ali staro kanto! Slovenci smo tako prismuknjeni, da gledamo tudi to, žal. Pač očitno jim taka družba ne paše? Si se vprašala kdaj kaj takega.
Moja situacija je drugačna : Ko sva se preselila s partnerjem na svoje, sva njegove starše velikokrat povabila na kosilo. Torej pridite na kosilo, oglasite se. Že se zmenimo vse za drug dan. Jaz v šoping, nakupim, … In spoštovana gospa tašča zvečer odpove, ker baje pride k njim drug sin ( ki je za nameček doma 5 minut stran od nje) na kosilo z družino točno jutri ob uri, ko smo se zmenili mi! To je storila tri krat. In veste kaj! Njim ne upa reči,da jih ne bo doma. A meni pa je sposobna odpovedat.
Sorry, Ne vabim več. Naj se lepo imajo skupaj z drugo snaho, ki je enkratna in vse, zna pecivo peč in se carta na zavodu za zaposlovanje, ima znižano plačilo vrtcev za oba otroka, socialno podporo in je nasploh super. Midva sva se pač došolala do osme stopnje in počakala z otroci, ko naju rabijo finančno , vedno pomagava. Dobrota je sirota!
Nasvet: Ne vabi jih več tudi ti ne. Če sami ne premorejo spoštovanja do tebe in tvojih staršev, no vsaj jaz jih več ne bi. Vendar to ne pomeni, da se z njimi ne pogovarjaš. An tak način jim potiho daj vedeti da so naredili narobe. Verjami, hitro bodo pogruntali.
Ko je imela tašča okrogli rojstni dan, par let nazaj, se je odločila za kosilo v neki restavraciji.
Ko ji je partner povedal, da prideva oba, si je premislila in ni imela ničesar. Samo zato, da mene ni bilo treba videti.
Še sedaj ne veva, kaj je bil razlog, da je po dobrem letu najine veze začela močno akcijo naju ločiti. Je bilo hudo, res hudo, a je tega zdaj že več kot 20 let. Midva sva še vedno skupaj, močno povezana tudi zaradi te izkušnje, jaz pa se srečam z njo enkrat ali dvakrat na leto po par minut, ko res ne gre drugače. Na obiske ali kaj pomagati gre mož sam, jaz ne grem.
Mama in njegovi starši se ne poznajo, ob očetovi smrti so poslali telegram s svečami.
S svakinjo (moževo sestro) in njeno družino pa se dobro razumemo, tudi na kak dopust gremo skupaj za par dni.
Forum je zaprt za komentiranje.