mnenje moških in ženskih

prosim za vaša mišlenja tako moška kot ženska. predvsem pa me zanima kaj si o vsem mislite prvi…
torej… sem v večletni vezi… pred sedanjim sem imela nekaj vez, nič kaj resnega saj sem bila še mlada. no saj sem še sedaj:) samo malo manj kot takrat:)
že takrat ko sva se spoznala, sva se kdaj pa kdaj sprla, pač mlada vsak svojega mišlenja in sledili so prepirčki za brezveze, skratka niti omembe vredno-ponavadi sem bila vzrok jaz oz moja ljubosumnost, ki pa je z leti oz resnostjo izginila!
po več letih skupnega bivanja sva se odločila za otroka…jaz sem si ga močno želela, on je vedno iskal izgovore, da sva premlada, nimava svoje štalce ipd, kljub temu da sva bila blizu 30ih oba. ker je želja v meni bila premočna sem mu z otrokom težila neprestalno, tako se je partner vseeno odločil da pa poskusiva delat na otročku… in je uspelo, jaz noseča oba službe edino stanovanja ni bilo oz smo živeli v hiši z starši. vmes izgubim službo in sem sedaj brez že 2leti. tako dela partner, ki se je prvo leto strinjal dsa sem doma, ker otrok še ni šel v vrtec in je bil vredu zaslužek, tako ni bilo potrebe da bi delala oba. sedaj smo na svojem, stroški višji, en dohodek premalo oz glih za glih.
tako med prepirčki poslušam, da on skrbi za naju z otrokom, plačuje stanovanje, kredite, položnice, …jaz pa doma gospodinjim, kuham, pospravljam še za njim, saj je to moje delo in naj se pritožujem, če moram pobirat umazane nogavice, postiljat njegovo stran postelje, hrano dajat na mesto, čistit drobtine za njim ipd….doma vsa opravila delam jaz od likanja, kihanja, pomivanja posode, tal, oken, sesanja, pranja in pbešanja cot, kar se mi zdi normalno, se mi pa ne zdi fer da moram še njemu malo ne obrisat riti. če mu rečem, pravi da naj mu ne težim pa kaj sem živčna, neglede če mu rečem na miren način. ali res moram opravit vse in požrtet besede, ker sem brez dohodkov? ne prejeam nobene pomoči ne od zavoda ne od socialne torej je moj dohodek 0€ na mesec! da o skrbi za o troka ne govorim… meni ni težko poskrbeti, ker otroka imam rada, vendar me boli da vedno jaz peljem otroka v vrtec, jaz ga kopam, jaz hodim ven z njim, se igram jaz, medtem ko mož skoraj nikoli ne naredi kaj za otorka. na vsake toliko ga pelje ven (beri na pol leta 2x) to mislim n asprehode, igrišča igralnice, ipd…ravno včeraj me je prizadel, da sem si jaz močno želela otroka in da dobro vem, da nisva za skupaj, pa sem ga vseeno “nagovorila” v to, da bova imela otroka…jaz si želim samo da me nekdomima rad, da je hvačežen za moj trud, ki ga vlagam, da me ne prizadene z vesedami, kot so, da mora skrbeti finančno za naju ipd…ali sem res sebična da to zahtevam? ali ima prav mož? rada bi delala, ker resnično nemara nenehnih očitkov, pa da nimam denarja da bi kaj kupila z svojim denarjem, ki mi nebi bil očitan. torej ste že dojeli kaj me zanima, če sem res jaz tista ki sem tako huda, da želim da pospravi za sabo drobtine, smrdljive štumfe, ipd ali je res to moje delo ker mi v zameno plača stanovanje v katerem živimo mi=?
rada b vedela…

Kot kaže, sta se s partnerjem precej čustveno oddaljila drug od drugega, in ugotovitev, kdo ima prav, vama ne bo kaj dosti pomagala. 🙁

živjo!

jah…po mojem je to težko odgovorit…sicer se popolnoma strinjam da ženska ni samo za štedilnikom + vzgojo otrok + celotna hišna opravila!! ker danes ženske nismo več podložne kot je to bilo včasih!
situacija je pač malo bolj nerodna, glede na to, da ti partner take stvari očita… sm pač mnenja da očitno v vajinem odnosu še marsikaj ne štima, da ti gre take stvari očitat….

in se pridružujem mnenju, da sta se zgleda kr fajn oddaljila…

sej ne rečem da nima prav, ker dejansko on služi denar…potem pač druge naloge ostanejo tebi. AMPAK se ne strinjam s tem da je zaradi tega samo ženska “zaposlena” doma! pomojem je pač žal glavnina na tvojih bremenih (ker si pač doma) – pomivanje oken, sesanje itd itd kaj si pač naštela, ampak bi blo po mojem mnenju treba najt nek kompromis – u smislu da tud partner ne ravno svinja doma, ampak da vsaj svoje stvari pospravi sam! porkaduš, sej pa nisi njegova sužnja!

naj si ne misli da mu, ker služi denar ni treba niti mignit s prstom doma!! + če se z otrokom nič ne ukvarja še tolko slabše tudi vpliva na vzgojo in nasploh na družino..

Da se ne buš skregala sa belim kruhom…..

drobtine problem?

Tako ti bom rekla: po eni strani te razumem. Ampak v tej situaciji bolj razumem tvojega partnerja. Pa ne zaradi malenkosti kot so drobtinice, da smo si na jasnem. Razumem, da mu ni prav, da si ti doma brez službe in je on edini, ki prispeva k družinskemu proračunu. V končni fazi ti na ta račun preživiš veliko časa z otrokom, on pa tega ne more in najbrž je zvečer tudi utrujen, da ne omenjam, da je verjetno pod večjim pritiskom, da bi recimo službo izgubil/zamenjal, saj samo on prinaša denar. Ne vem no. On dela, zato da si ti lahko doma in preživljaš čas s svojim otrokom, ki si si ga v prvi vrsti najbolj ti želela. Tukaj se mi nekaj ne sliši prav.

Jaz imam 2 otroka in delam polni delovni čas (tako kot mož). Stroški so visoko, hudega nam nič ni, živimo eno povprečno življenje (karkoli že to pomeni). Pa me kljub temu skrbi, da bi eden od naju osal brez službe. Ravno zadnjič sva razglabljala možnosti (finančne, prostorske in ostale) o še tretjem otročku. Pa mi niti na kraj pameti ne pade, da bi ostala doma. V tem primeru bi razmišljala o 5 urnem delovniku (če bi bilo to možno). Tako bi finančno ostala na približno enakem nivoju, le staršev ne bi obremenjevala z varstvom za nekaj ur na dan.

Pospravit moram tudi jaz, bom rekla da vsaj 80% naredim v primerjavi z možem. Če mu zatežim da naj kaj pospravi zato nimam prav nobene slabe vesti in se ne sprašujem če je prav tako kot je.

Ni fer od tebe, da dovoliš, da te preživlja.
Vsaj ne na prostovoljen način, seveda je tukaj izvzeto, če si partner intenzivno išče službo in je ne najde ali kakšrnekoli zdravstvene težave (ampak kolikor sem razumela pri tebi ne gre ne za eno ne za drugo).

Mislim, da je bistvo problema tudi v tem, da si ni želel otroka kot ti, žal, ampak očitno je preveč labilna oseba, da bi se postavil zase, zdaj pa se počuti ujetega in za to krivi tebe. Slabe temelje imata, sori. Čimprej se postavi na svoje noge, že zaradi sebe in svoje samozavesti.

Vem, da je težko za službo, ampak prvi moj korak bi bil, da si jo najdem …

Glede na to, da si še mlada si poišči službo in postani bolj samozavestna. Kaj čepiš doma kot kakšna kokoš in decu rit odnašaš.

Bi pa za začetek morda vzela še kakšnega otroka v varstvo in kaj zaslužila?

Zakaj ste sli na svoje, ce nimas sluzbe? Zakaj ne gres v sluzbo? Kaj pa, ce tudi moz ostane brez?

Glede na to, da imaš otroka v vrtecu, ti pa doma,
je tega dela – gospodinjstva manj kot se ti zdi.
Kaj šele, ko boš v službi, gospodinjstva bo pa enako.

Jaz bi si vsekakor poiskala službo, če ne uradne pa vsaj “na črno”. Pa ne zaradi moškega, zaradi sebe.

Vsaj otroka bi imela doma in bi imeli avtomatsko nekaj stroškov manj ter višji otr. dodatek. In bi bil to tvoj prispevek v družinski proračun.

Kar se tiče tega, da se z otrokom ne ukvarja – partner je imel očitno prav, ko te je prepričeval, da ni zrel za otroka. On dejansko ni zrel za očetovstvo, ker ukvarjanje z otrokom ne sodi v okvir gospodinjskih opravil in ga ne moreš nadomestit s tem, da hodiš v službo in prinašaš denar. On pa na otroka gleda kot na obveznost. Vendar je bil otrok tvoja ideja, moža si prepričala vanj, čeprav ti je zatrjeval, da on ni za te hece. Zdaj pa živi s tem.

Glede pospravljanja za seboj – ne, nisi dolžna pobirat njegovih usmrajenih štunfov. Mene bi bilo sram, pa če bi imela najeto gospodinjo.

Jaz mislim, da niti ti nisi zrela za otroka imet ali nasplošno družine. Če je otrok v vrtcu, mož v službi, ti pa v vsem tem času nisi brez nerganja sposobna opravit gospodinjskih del… Hm…

Najdi si službo.

nevem, če nisem zgoraj dovolj jasno izrazila, pa dodam še enkrat… seveda iščem službo, pa ne samo zaradi več prihodka, pač pa tudi zardai socializacije in drugih razlogov. seveda raje služim svoj denar, tako vsaj ni treba poslušat ob kregu očitke.
pa še kupila bi lahko kar bi želela in nebi bilo treba prosit za nič.
žal službe ne padajo z neba, pošiljam ponudbe, hodim povpraševat pa ni sreče…

tisti ki pišete, da naj imam otroka doma, če sem brez zaposlitve… kaj ko bo otrok doma, jaz pa najdem delo? na sredi leta otroka nemorem vpisat vrtec, niti nimam nikogar ki bi mi ga v tem primeru mel v varstvu. privat varuške no go! težko najti v tem odročnem kraju, če že predrage in otroka kar tako nekomu zaupat mi ni.

nevem točno kateri je napisal da naj neham jamrat če opravljam gospodinjska dela… saj ne jamram… izpostavila sem, da normalno da je to moje delo, da skrbim za flet, kuho, pospratvljanje, … itd… nevem pa če je moje delo da za odraslim dedcem preko 30 pobiram umazane štumfe, ki mu jih je težko pospravit za sabo v koš za perilo, pa da ne more pospravit hrano, ki jo vzame iz hlafilnika na mesto, …za takšna” opravila” mu “težim”!!!

z zavoda pa ni dohodkov, ker minimalnih 400€ presegamo, kar naj bi bilo dovolj za 3člansko familijo…

Ali mogoče veste koliko je ovrednosteno gospodinjo delo?
Gospodinjsko delo je ovrednoteno s 8€ na uro. Res je, vsi tisti, ki tega še niste slišali. Ko se ločujete lahko uveljavljate ta znesek kot pridobit k gospodinjstvu.
Kaj pa varovanje in vzgoja otroka? To pa nima cene, če kdo misli drugače se prekleto moti.

Povej svojemu možu, da bi za gospodinjska dela plačal najmanj 8€ na uro. Kdo bi mu odnašal smrdljive štunge, kdo bi mu kuhal in prav, kdo bi mu zabaval otroka za manj kot 8€ na uro?

Pa lep dan, vsem tistim, ki ste zavedeni in imate občutek, da je delo ženjske, likanje, pranje, vzogja, …. samoumevno delo.

tud on se je strinju, da ostaneš doma, zdej nej bo pa tih
itak se mu fajn zdi, da ti naprej meče, pol k boš našla službo, ti bo sigurn težil, ker je npr. popoldne…
kar pa se otroka tiče, nič ne bod žalostna, ker se ne ukvarja z njim.to ni tvoje delo, da ga spomniš, da ma otroka
kakršen odnos si bo z otrokom naredil, takega bo imel…kapiš…
še enkrat..jasno, da mora svoje štumfe pospravit za seboj, to nima nobene veze, s tem, da si ti doma.sral bi ti lahko takrat, če bi se teb nič ne dalo in bi bila lena…
ne sekiri se velik…to je voda na njegov mlin…

Meni je samoumevno to, da zna bit ženska samostojna – tudi finančno.
Torej naj avtorica opravlja isto delo za plačilo, doma naj pa si delo delita. Pa bo imela svoj dohodek, delala bo isto kot do sedaj. Kje je torej problem?

V glavnem, tak odnos, ki ga boš dovoljevala, takšnega boš tudi dobila in imela. Če se sama ne spoštuješ, te tud tvoj dragi mož ne bo.

Pri nas vloga “gospodinje” zaradi naših navad in potreb, da sta pač oba v službi, ni najbolj
jasna.
Ampak takole je – pa poskusi možu razložiti:
si gospodinja, nisi pa služkinja. To sta dve zelo različni zadevi – gospodinja ima namreč lahko
“pod sabo” deset služkinj, ki jim odreja delo po potrebi – tako bi ti teoretično komot najela
plačano pomoč za …na primer ..čiščenje…
Gospodinja namreč skrbi za funkcioniranje doma in družine. Skrbi, da je čisto, da so računi
plačani, da so otroci naročeni pri zobozdravniku, da ima cela družina obleko čisto in zlikano
v omari, da je shramba polna, da je kurilno olje naročeno, da skratka “vse laufa”.

Metanje štumfov v koš in pospravljanje za sabo pa spada v osnovne “veščine” vsakega
odraslega človeka – kar pomeni, da angleška kraljica da svoje štumfe v koš, in ne čaka,
da jih bo kdo pobiral za njo. To, da nekdo pričakuje, da bo kdo to delal namesto njega, je
čisto preprosto otročje in bedasto. Vprašaj moža, če pričakuje, da boš še vodo na WC
potegnila namesto njega, mu razrezala meso na krožniku, mu zavezovala čevlje?
Take zadeve namesto nas nehajo delati približno pri petih letih. Najkasneje šestih ;-))

Nujno si najdi delo in ne bodi preveč izbirčna. Kdor išče tudi najde. Kaj pa če te tvoj pusti, ti pa ne boš imela delovne dobe in potem tudi ne penzije?
Pri nas se da otroka dati v vrtec tudi med letom če je prostor. Mogoče te mož res malo izkorišča, si pa vseeno Gospa če si cel dan doma brez otroka. Tako da res lahko opraviš vsa gospodinjska dela. A naj mož še lika in pospravlja ko pride z dela?