Mnenje in prošnja
V življenju so bili vzponi in padci. Vzponi, kadar sem jih zmogla, padci, če bi mi lahko kdo pomagal, a mi deloma iz nesposobnosti deloma iz žlehtnobe ni. Rojena sem bila na odročni kmetiji z odročnimi pravili, a sem lahko hvaležna za javno šolstvo, kjer sem izvedela, da zadeve ne “stojijo ravno tako”. Mogoče bolj iz motiviranosti, da bi spoznala zunanji svet, in manj iz sposobnosti sem si priborila Zoisovo štipendijo, ki naj bi mi priborila prehod v svet … če ne bi mati v mojo škodo zinterpretirala kot dohodek, kar pomeni, da sem bila še revnejša kot prej in še bolj podvržena pritiskom staršev po uspehih. Šla sem študirat, spoznala sem, da lahko delam preko študenta, bili so lepi časi. Če ne bi v želji, da sem nekje sprejeta, spoznala nekoga. Z njim sem trpela 25 let. Vedel je, da se nimam nikamor umakniti. Ob ločitvi je bilo prisotno čustveno izsiljevanje in ja, popustila sem. Bi me moralo biti sram? Ne vem, ampak me je. Zase sem “dobila” le stike z otroki, glede na to, da sem v najemu, so mi določili še preživnino 100 evrov, ker oče skrbi za bivališče in oblačila otrok. (Njegova plača je viška kot marsikaterega poslanca.) Sem v najemu, se komaj preživljam. Vem, marsikdo se. Problem je, da delam v poklicu, kjer moram biti lepo oblečena. Pa še nekoliko več me je. Za čevlje že prišparam, potem pa se neha. Tu na spletu ste npr. tudi upokojenke, ki ste se za službo morale oblačiti v kostime, ste tudi sorodnice, ko vas tete prosijo, da stara (službena) oblačila odnesete v zabojnik. Bi jih lahko poslale meni (konfekcijska št. 44(46).
prostovoljno.pred.poroto.1, 20.02.2022 ob 08:05
V življenju so bili vzponi in padci. Vzponi, kadar sem jih zmogla, padci, če bi mi lahko kdo pomagal, a mi deloma iz nesposobnosti deloma iz žlehtnobe ni. Rojena sem bila na odročni kmetiji z odročnimi pravili, a sem lahko hvaležna za javno šolstvo, kjer sem izvedela, da zadeve ne “stojijo ravno tako”. Mogoče bolj iz motiviranosti, da bi spoznala zunanji svet, in manj iz sposobnosti sem si priborila Zoisovo štipendijo, ki naj bi mi priborila prehod v svet … če ne bi mati v mojo škodo zinterpretirala kot dohodek, kar pomeni, da sem bila še revnejša kot prej in še bolj podvržena pritiskom staršev po uspehih. Šla sem študirat, spoznala sem, da lahko delam preko študenta, bili so lepi časi. Če ne bi v želji, da sem nekje sprejeta, spoznala nekoga. Z njim sem trpela 25 let. Vedel je, da se nimam nikamor umakniti. Ob ločitvi je bilo prisotno čustveno izsiljevanje in ja, popustila sem. Bi me moralo biti sram? Ne vem, ampak me je. Zase sem “dobila” le stike z otroki, glede na to, da sem v najemu, so mi določili še preživnino 100 evrov, ker oče skrbi za bivališče in oblačila otrok. (Njegova plača je viška kot marsikaterega poslanca.) Sem v najemu, se komaj preživljam. Vem, marsikdo se. Problem je, da delam v poklicu, kjer moram biti lepo oblečena. Pa še nekoliko več me je. Za čevlje že prišparam, potem pa se neha. Tu na spletu ste npr. tudi upokojenke, ki ste se za službo morale oblačiti v kostime, ste tudi sorodnice, ko vas tete prosijo, da stara (službena) oblačila odnesete v zabojnik. Bi jih lahko poslale meni (konfekcijska št. 44(46).
Kako naj ti pošljemo,odkod si?
SmIle, 20.02.2022 ob 10:45
Kako naj ti pošljemo,odkod si?
Na javna.usluzbenka@gmail.com dam podatke.
Hvala!
Forum je zaprt za komentiranje.