mlajši sin očita, da je dobil manj

Janša je kupil v Trenti parcelo za 150.000€  brez kredita, pa še denarja ni znal pojasnit, ker je pozabil od kje je ukradel le tega. Torej se DA!

Tak se mi zdi, nimaš pojma.

Dobil je parcelo, in lahko rečemo na elitni lokaciji pod istimi pogoji kot brat.

Super starši.

Da pa ne želijo tujcev pred nosom praktično na svojem dvorišču je pa edino normalno.

Ne samo poba, bi prodal zemljo in kupil drugje cenejšo ter si sezidal hišo do tretje faze ne da bi sam mignil s prstom. Starši in brat ki živi poleg pa njihov problem, s sosedi to ga ne briga.

Ta otrok je žal narcis, in ni problem pri vzgoji.

Karakter pač, gospa naj si ne očita.

Tudi, če mu slučajno popustijo, bo še vedno žrtev.

Starši niso dolžni sprejeti vseh kapric od mularije. Dočim otroci so pa dolžni spoštovati starše.

Tukaj vidite ste tisti, ki ne razumete gospejinega problema, pogrnili na celi črti.

Zastonkarjski  nehvaležni “pzdeki”

Se strinjam. Iz mojega pogleda sta dobila oba enako.

In podarjenih 1.000 m2 parcele nikakor ne moremo primerjati z dano možnostjo živeti v mansardi hiše kjer živijo starši.

1.000 m2 nas večina samo sanja lahko. Če se parcela proda bo investitor tam naredil 6 ali pa več bivalnih enot.

1.000 m2 si lahko postaviš tako da imaš vso potrebno zasebnost. Ni potrebe, da si seliš dvoriščekaj šele stopnišče kot je to v mansardni. Je pa res, če bi imela jaz to priložnost, bi pristala na pogoj neprodaje ali dati v najem, samo v primeru da mama, oče sprejmeta da je teh 1.000 m2 mojih in od moje družine. Da sta onadva tu gosta za to se morata obnašati kot vsak drug gost.  Naša trava je naša trava in jo kosimo kadar nam paše in imamo čas, naš vrt je naš ne glede na to koliko plevela je to naš plevel, hiša ja naša in bo temu primerna narejena, vzdrževana in čiščena,…

Z RAZLOGOM TI OČITA!!!

en sin dobi parcelo na samem

drugi na dvojem dvorišču

kaj ti ni jasno???

Kateri sin je pa dobil parcelo na samem?

Draga mama180,

Iz vašega pisanja razberem sledeče:

pod nobenim pogojem ne želite prodajati parcele ob vaši hiši
imate veliko premoženja od hiše, parcel, hiše na morju, sklepam, da je standard vašega vsakdana visok in si lahko marsikaj privoščite
sin vam gre na živce, ker ves čas očita, da je dobil manj

Mogoče se morate najprej vprašati na kateri stopnji v odnosu z vašim sinom ste: si želite popraviti odnos ali pa vam je v resnici povsem vseeno, če se vaše poti v skrajnem primeru tudi razidejo?

Ali pa povedano drugače, ali ste pripravljeni skleniti kakšen kompromis, da bi se odnos z vašim sinom uredil?

Namreč, v pisanju ste zelo suvereni, da je vaš način razmišljanja edini pravilen. Življenje ni črno-belo. Odnos z vašim sinom se bo uredil edino, če se boste vsi ‘slišali’ in prisluhnili stališčem eden drugega, ne pa imeli v glavi črno-belega razmišljanja in kazanja s prstom. In da je sin čuden, vi pa devica marija.

Vaše razmišljanje smo že lahko prebrali sedaj pa se poskušajte vživeti še v sinovo razmišljanje. Sicer ne morem trditi, kakšno je ampak recimo, da gre takole: vidi starša, ki imata polno premoženja, uživata življenje, ipd. Sam pa ostaja v najemu, ker so starši tako egoistični, da jim več pomeni mir ob hiši in obljube mrtvim prednikom.

Pravite tudi, da ‘Mlajši sin od nekdaj očita, da je dobil manj, kar ni res, vedno je dobil enako’. Zakaj tako razmišlja? Ste se kdaj res iskreno pogovorili z njim, brez očitanja, zakaj ima takšne občutke? Veliko staršev misli, da so pravični v resnici pa se sploh ne zavedajo, da niso. Verjetno bi vam tukaj pomagala skupinska terapija/mediacija, če si resnično želite urediti odnose – se pravi vidva / vi + sin.

Vprašati se morate tudi, kaj vam več pomeni, da BOSTE na dolgi rok skregani, vaša sinova BOSTA skregana, RAZEN, če vložite nekaj napora v izboljšanje odnosov. In to iz vseh strani. To, da se bo sin skuliral sam od sebe, se ne bo ‘kar zgodilo’.

Sklepam tudi, da težave v vaši družini niso od včeraj. Zakaj si sin ne želi graditi zraven vas? Zakaj vam od nekdaj očita, da je dobil manj? Dejstvo je, da se tako počuti. Kaj je šlo v odnosih narobe?

Izgleda, kot da ste pod pretvezo iskanja idej na formum prišli samo zato, da bi bralci potrdili vaše mnenje. V resnici ste, pa če priznate ali ne, precej neomajani v svojem razmišljanju in ga ne želite in ne boste spremenili. Obdržali bi vse materialne komoditete, ki jih imate pa še radi bi, da vam razvajeni sin preneha težit. 

Zanimivo je, da bi mu lahko pomagali, imate več kot dovolj premoženja pa mu zaradi nekega prepričanja, ki ga imate, ne želite – ‘ne bomo pa mu stanovanja kupili, čeprav bi ga lahko. Naj si fant kaj sam ustvari.’

In zanimivo je, da ob vsem kar imate, še vedno trmarite (mogoče se je sin vrgel po vas?) in pristajate na pomoč SAMO pod vašimi pogoji. 

Pravzaprav imate dve možnosti:

Sprejmite sinovo jamranje, ker ne boste prodajali zemlje in ne boste ugodili sinovim željam. Na dogi rok se bodo vaši odnosi po vsej verjetnosti še poslabšali, možna je tudi prekinitev odnosov – videno ničkolikokrat. Ne boste ne prvi, ne zadnji. Sklepam, da se bo zgodilo ravno to.
Začnite delati na odnosih – mogoče skupaj s terapevtom? Razmislite o KOMPROMISU brez, da prodajate zemljišče ob hiši, če vam to toliko pomeni (mu kupite stanovanje / mu primaknete pri nakupu zemljišča ali stanovanja, če ima že kaj privarčevano /  mogoče se bo tudi on premislil in bo gradil na vašem zemljišču) in imejte pred očmi skupni cilj – pomoč sinu pri reševanju stanovanjske problematike.

Vredno je omeniti, da je življenje eno samo. Popravnega izpita ni.

Srečno!

Torej če jaz skuham za kosilo pečenega piščanca, krompir in solato pa en otrok ne želi jesti in si za žepnino kupi sendvič jaz tega otroka ne obravnavam enako, ga stradam, silim da si mora sam kupovati hrano, ipd? (Pod pogojem, da nima alergije na kako sestavino)

Jaz se strinjam z avtorico, oba sta dobila enako ponudbo. Kak sta z njo naredila je nujna stvar.

Ne, ni enako. Ker si nekateri ne daste dopovedati, morda pride prav ena bolj preprosta primerjava: imam dva sinova, en je normalen, drugi tetraplegik. Obema podarim kolo in se tolčem po prsih, kako sem pravična. Saj sta ja oba dobila isto, eden je darilo izkoristil, drugi ga pa ne mara !?!?

Če dobro veš, da en sin vegetarijanec in ne je mesa, drugi pa ga ima rad, pa vseeno narediš za skupno kosilo piščanca ter si misliš, kaj me briga, sam se je odločil, da bo vege, jaz sem obema ponudila isto kosilo, ali je to zate pravično in fer? Ker točno to dela avtorica. En sin morda sploh ne mara imeti bajte, sploh pa noče zidati ob starših, drugemu pa to ni problem. Ona je pa dala “obema enako”. Ne, pa ni, ker nista oba ista, imata drugačna nagnjenja, sposobnosti, želje, ki jih ni upoštevala. Če nekaj daš s srcem, upoštevaš predvsem to. Ona pa niti starejšemu v bistvu ni dala, saj ne more s “svojo” hišo razpolagati. Njegova bo samo dokler bo živel v njej. Zdaj si pa zamisli, da se ta starejši sin loči od žene. Naj bi prodali bajto in si razdelili denar, ampak tadva tega ne moreta, ker mamica ne dovoli prodaje bajte. Kaj jima je v bistvu dala?

Zakaj bi moral dobiti, saj lahko tudi pusti tisti “manj” in ga vidva veselo zapravita???? mar ne, premoženje je vajino, lasti si ga pa on z očitki, naj vzame lopato in začne, a bo videl tisti svoj manj.

Pravzaprav je čisto vseeno na katero stran se postavimo.

Gospa si želi miru (sklepam), ima dve možnosti:

– ali trmasto vztraja pri svojem, tako kot sin trmasto vztraja pri svojem. Ona ima vso pravico imeti denar v rokah, on ji ima pa tudi vso pravico težit. Naj se sprijazni, da bo njeno življenje od sedaj naprej polno očitkov in kreganja. Vsak bo še bolj na svojem bregu. Naj se sprijazni.

– Ali pa se začnejo resno pogovarjat s ciljem v glavi, da si vsi želijo rešitve in iskat nek kompromis.