mlajši sin očita, da je dobil manj

razumi, da ko ti to daš nekomu z drailno pogodbo, in prepišeš nanj lastništvo – nimaš ti več pravice do odločanja kaj on počne s parcelo ja ima jo vso pravico tudi prodati… vse kar ti lahko narediš je,da prosiš za predkupno pravico . -mogoče bi jo celo lahko kako pravno uveljavljala – na to se ne spoznam natančno…

vsekakor pa ti drugemu lastniku nimaš pravice prepovedovati prodaje njegove lastnine.

Dolžna mu nista nič, še najmanj kupov denarja, je pa on navaden nehvaležnež in jamrač. Obema sta ponudila enaki možnosti, eden jo je izkoristil, drugi pač ne. Kdo mu je kriv?

Točno to! Zgoraj je točno napisano, v katerih izjemnih primerih se lahko darilna pogodba prekliče. In to ni primer, ko želi nekdo prodati. To kar si ti, avtorica dala, ni nobeno darilo, če ga pogojuješ s tem, da ga ne sme prodati, oddati, z njim razpolagati!!

Ja, itak, dobila si vse podarjeno, prodajala ne boš. Ne samo, da je bajta ogromna, očitno imate zgoraj še 150 kv neizkoriščene mansarde, zemlje kolikor hočeš, ampak prodati pa ne. Sinova MORATA živeti pri tebi, če naj kaj dobita od vsega tega, kar si ti dobila podarjeno na krožniku. Da sem namesto tvojega starejšega sina, niti v snu ne bi šel tja zidat, imejta si svojo dragoceno zemljo in ogromno bajto pa v grob jo vzemita s seboj. Da sem kao lastnik bajte, ampak ne morem z njo razpolagat, ker če jo bom hotel, boš ti poskušala darilno pogodbo razdreti in ker je ne boš mogla, me boš še po sodiščih vlačila. Hvala lepa, imej si jo.

Tole “nekaj dobiš samo v primeru, če boš živel pri nas” je izsiljevanje najhujše vrste. Aja, saj mu ni treba, lahko živi v najemu. Saj res. Mi pa ne bomo nič prodajali in tudi v mansardi ne bo nihče, ker nočemo tujcev za sosede. In potem imaš tastara dva na 250 kvadratih z 2000kv zazidljivega zemljišča, ampak prodat pa bog ne daj. Tole slovenceljsko navezanost na 4 zidove, ki je bolj pomembna od dobrobiti otrok, pa res ne razumem. Ajde, da bi sama vidva gradila s svojimi rokami, šparala za parcelo, ajde, bi še kapiral, pogojno. Ampak vse ste dobili podedovano! Zdaj pa do groba ne dat tega iz rok. Da te mlajši sin ne mara, mi je čisto jasno. Najbrž si se mu do konca priskutila s tem svojim visenjem na nepremičninah in navidezno darežljivostjo. Ni čudno, da te ne prenaša.

Ne morem verjeti, da bi vsi samo prodajali. Ali bi res prodajali na dvorišču ?  Kdo bi kupil 1000 m2. Pri nas je možnost graditi enostanovanjske objekte, dvojčke in večstanovanjske objekte. Nekdo bi nam blok pred nosom postavil. Kateri investitor bo kupil 1000 m2 za eno hiško  po tako visoki ceni? Nihče. Tako bi imeli blok pred nosom, sedaj pa uživamo v razgledu, miru.  In imam pravico do miru in zasebnosti.  Če noče sin  graditi, ni problem . Če noče biti v mansardi, spet ni problem. Lahko je do konca življenja v najemu.  Jaz pa se bom pravno zasigurala, da mi ne bodo pred nos gradili bloka. Tudi v darilni pogodbi se lahko zaščitim. Za to so drugi naslovi, ne sprašujem tu o pravni zaščiti, to bo notar napisal, ne vi monovci.  Še enkrat, parcela se ne bo prodajala tujcem, ker sem dala obvezo prednikom, da zemlje ne bom prodajala tujcem. Očitno vam je tuje da nekomu nekaj obljubiš. Če sina ne zanima, bo pa vnuke.  In ni res, da nimam pravne možnosti, da me fant ne bi mogel okoli prenesti. V bistvu je sin nesramen, dobil je veliko denarja pri 25. Letu, zelo veliko denarja,  ponudili smo mu možnost parcele, ne bomo pa mu stanovanja kupili, čeprav bi ga lahko. Naj si fant kaj sam ustvari. Ni treba da nam samo očita . S tem ko mu damo parcelo, mu nismo vse k riti prinesli. bi moral še hišo postaviti. Ko pa kupiš stanovanje, pa si točno to naredil. Lahko si ga pa sam kupi.

Zakaj bi svojo hišo prodajala? Zakaj? Meni je všeč. A ti bi svojo hišo prodajala? Zgradili smo si jo sami, jo nisem podedovala. Lahko pa naredi prizidek, mansardo uredi, karkoli želi.

Bi grozno drugače. V obeh primerih se ponujena pomoč pogojuje s tem, da je treba doma ostat.

Ja, jaz bom svojo hišo prodajal. Sem jo tudi zgradil sam. Ampak nimava kaj z ženo početi na 270 kvadratih sama. Se bo tudi super prodala, glede na to, da je na obali. A zakaj bi jo prodajala? Ker je prevelika za vaju, recimo. Ker čez 20 let ne bosta več sfolgala rihtat take bajte, če ne že prej. Ali bosta starejšega sina gnjavila, da rihta še vajino bajto in vaju pedena, pa še vso okolico? In nenazadnje, ker tvoja otroka zdaj potrebujeta svoje stanovanje in če eden od njiju noče živet z vama, ima najbrž svoje razloge za to. Kaj praviš?

Ampak okej, ti nočeš prodajat. Tvoja pravica. Samo bodi toliko poštena in si priznaj, da mlajši ni imel šans. Pač mu ni opcija živeti pri tebi in zidati neko bajto. In ti to veš in si vedela vedno.

SEm v principu na tvoji strani. SAMO: tudi ti si neverjetno razvajena. Ti je samoumevno, da ti tocno to vse kar imas pripada do konca zivljenja. Tebi, ker si pac podedovala. V reali pa upam, da bodo kmalu davki na tem podrocju naredili red. Zdaj, ce imas dost da to ohranis (iz tvojih zapisov je sklepat, da ni problem), potem bos pac res lahko ohranila vse, ne glede na karkoli. Mnogi pa ne. Kje je logika, sa 2 zivita v veliki bajturini in ogromno kvadratih, ko po drugi strani ni zazidljivih zemljisc oz so noro draga? Luksuz stane.

Na to ali bi prodajali dediscino, pa postanem alergicna, ko clovek vec ne zmore, pa kar trmari, ker misli, da mu pripada … zakaj pa?

Ne morem verjeti, da bi vsi samo prodajali. Ali bi res prodajali na dvorišču ?  Kdo bi kupil 1000 m2. Pri nas je možnost graditi enostanovanjske objekte, dvojčke in večstanovanjske objekte. Nekdo bi nam blok pred nosom postavil. Kateri investitor bo kupil 1000 m2 za eno hiško  po tako visoki ceni? Nihče.

A pa ti si toliko na keš usekana? Pa prodaj po nižji ceni nekomu, ki bi tam gradil hišo zase.  Razparceliraj in prodaj samo 500 kvadratov. Možnosti je ogromno.

Če noče sin  graditi, ni problem . Če noče biti v mansardi, spet ni problem. Lahko je do konca življenja v najemu. 

No, super, s tem si povedala vse. Ti ti ti in ti. Ti hočeš živeti v miru do konca življenja v ogromni bajturini na ogromnem zemljišču, koga briga mulc, če noče živet z menoj ali v moji bajti v mansardi.

Jaz pa se bom pravno zasigurala, da mi ne bodo pred nos gradili bloka. Tudi v darilni pogodbi se lahko zaščitim. Za to so drugi naslovi, ne sprašujem tu o pravni zaščiti, to bo notar napisal, ne vi monovci. 

Seveda se boš, bajta od tvojega sina itak ne bo nikoli njegova. Niti na papirju, ker piše, da je ne sme prodat. Super si to naredila.

Še enkrat, parcela se ne bo prodajala tujcem, ker sem dala obvezo prednikom, da zemlje ne bom prodajala tujcem. Očitno vam je tuje da nekomu nekaj obljubiš.

Aha, mrtvecem si nekaj obljubila. Najbrž je to zelo priročno zate, da se s tem vlečeš ven. Koga briga moj lastni otrok, jaz sem mrtvemu človeku obljubila, da ne bom prodajala.

Če sina ne zanima, bo pa vnuke. 

Seveda bo.:))) S to vašo bajto bo še pa še krega, vas že vidim.

V bistvu je sin nesramen, dobil je veliko denarja pri 25. Letu, zelo veliko denarja,  ponudili smo mu možnost parcele, ne bomo pa mu stanovanja kupili, čeprav bi ga lahko.

Nihče ti ne pravi, da mu kupi stanovanje. Ampak najbrž je ta denar dobil tudi starejši sin, ne? In poleg še parcelo. Glej, to je tako kot da rečeš dvema otrokoma- evo vsakemu podarim 10 jablan. En otrok jih vzame in zasadi v svoj vrt ter jih tam neguje, ker uživa v tem, drugi jih niti ne vzame, ker vrta nima in jih nima kam zasadit ali pa mu sploh ni do dreves. Ti pa rečeš, oba sta dobila enako, drugi je sam kriv, ker jih ni vzel. Razumi, ženska, da tvojemu mlajšemu sinu ni opcija graditi pri tebi. Mogoče njegova punca noče, mogoče on, enostavno to ni darilo, ki bi ga lahko izkoristil.

Naj si fant kaj sam ustvari. Ni treba da nam samo očita . 

Kolikor sem razumela, ti ne očita tega, da mu nisi kupila stanovanja, ampak to, da je starejši dobil več kot on. Kar je res.

Evo, točno taka je moja tašča. Če pridete k meni v mansardo, ti jo prepišem, ampak prodajati pa potem ne smeš nič. Zakaj naj bi midva obnovila mansardo, se tja preselila, jih ves čas videvala (tašča je silno težka, čeprav misli da je kul), potem ko bi hotela na svoje kam drugam, pa ne smeva prodat. Sva rekla hvala lepa, naj si ima. Pa je prišla moževa sestra tja in to naredila. Ves čas prepiri okoli okolice. Tastara dva ne moreta več, pa gnjavita mlade. Svakinja ves čas tarna, zakaj se je odločila za to mansardo, ker zdaj itak v bistvu nič nima. Prodat ne more, isto je kot da ima zadevo v uporabi do smrti staršev. Midva pač nisva dobila ničesar, dolgo sva bila v najemu, potem pa s kreditom kupila stanovanje. Sicer pol manjše od tiste mansarde, ampak zato pa res najino. Neprecenljivo. Ampak teke ženske kot je avtorica, bodo vedno mislile, kako grozno so pravične in darežljive. Mhmmmm

Jaz tudi parcele pred hišo ne bi prodajala. Samo enkrat prodaš, nikoli ni več v tvoji družini. Sin izsiljuje, vam zbuja slabo vest. Če bi bil razumen, bi za par let uredil mansardo, šel tja živeti, ne bi rabil plačevati najemnine, privarčeval bi in si kupil famozno stanovanje, kjer bi mu sosedje skakali po glavi, kjer bi slišal nočne vzdihljaje in WC ko ga potegnejo. Nezrel fant.l, ki se norčuje iz belega kruha.  Ne sekiraj se avtorica, naj bo v najemu, bo že spoznal. Mi imamo tudi parcelo ob hiši , ki jo ne bi prodala za nič na svetu. Drugo je, če je malo stran, ampak ob hiši pa res ne. So pa kolegi prodali na Rudniku, rečeno je bilo, da bodo nizki bloki, kazali so projekt. Na koncu je zrasel blok 4 nadstropja. Točno tako se bo zgodilo, ker ni rentabilno da nekdo zgradi 4 stanovanja, če lahko na isti lokaciji zgradi 8 stanovanj. Investitor gleda na dobiček ne na vaš razgled.

Če prav razumem, imate nepremičnine, imate zemljo, imate denar. Finančno ste torej preskrbljeni. Odločili ste se, da boste dali sinovoma nekaj za dober štart. Eden je izkoristil priložnost, da si postavi hišo. Poleg zastonj parcele ste mu gotovo finančno pomagali tudi pri gradnji. Dobro za njega, saj se mu bo to dolgoročno finančno obrestovalo, saj ne bo do grla v kreditih. Drugi pač ni tak. Mogoče še ne ve, kam ga bo življenje pripeljalo, se še išče, se še noče ustaliti. Ker je karakterno drugačen, ga zato kaznujete. Ali bo delal po vaših merilih, ali pa ne dobi vaše podpore. Saj je v redu, samo ne hvali se potem pri sebi in po forumih, da si pravična, ker nisi. Pogojuješ in izsiljuješ. Želiš nadzorovati vse in vsakega skozi premoženje. Za seboj boš pustila skregana sinova, vnuki pa bodo takoj, ko bo to možno, prodali in iztržili. Ampak tako daleč ti tvoj ego ne sega.

Postavila bi povsem enak pogoj.

Mah, kdor me spremlja tu gor, vem, da sem vedno na strani tamladih v teh debatah. Ampak tu pa res ne. Lepo je, da starši otrokom pomagajo, če jim lahko. Prav je, da se potrudijo pomagat vsem otrokom vsaj približno enakovredno. Ni pa čisto nobenega razloga, da bi starši pri tem morali ugoditi vsaki sinovi kaprici.

Tu ponujajo parcelo za gradnjo ali mansardo za izdelavo. Sin tega noče, on bi v najem. Razlika je očitna. Gradnja je investicija, najemnina pa potrošnja. Jaz mu tudi ne bi dala denarja. Naj gre v najem, se še malo išče, uziva, dokler lahko, bi rekel Jelko. Zelo verjetno bo čez par let razmisljal drugače, ker ne poznam nikogar, ki bi mu bil na neurejenem slovenskem trgu življenjski sen bit s familijo v najemu. In takrat se boste lahko ponovno pogovorili, ne da bi prej že pol dediščine pokuril.

Prodat parcele pa jaz tudi ne bi dovolila. Take družinske komplekse parcel se ohranja kot celoto, to je jasno.

@ mama180

Sta mu  dala možnost in jo še vedno ima. Ko ti naslednjič sinček začne jamrat, ga pošlji čez vrata na parcelo, ki sta mu jo odmerila… pa naj tam jamra. Mogoče bo od jamranja zrasla hiša. ?

Glede na to, da ti je že sin trn v peti tako tebi kot bratu, si predstavljaj sedaj še potenciranje s strani potencialne snahe. Jaz niti ne bi imela želje, da si gradi zraven mene.

Zasrali ste, ker ste dali starejšemu parcelo in gotovino.

Ko ste delali prepis bi se morali skupaj vsest in dat karte na mizo in bi prišlo do tega, da date starejšemu parcelo, mlajšemu gotovino.

Ampak je bilo fino starejšega doma privezat a ne?

je že konec, saj tam že stojita dve hiši, ko bo tale avtorica škripnila, bo šlo že za sorodstvo drugega kolena, ko bodo ti šli, tudi če ne bodo prodali vmes, bo že bolj daljna žlahta, ki se bo gledala postrani zaradi starih zamer.

Mi je pa res smešno po eni strani. Če je starejši sin že toliko star, da je že hišo postavil, se pravi mora imeti avtorica že čez 60 let ali tam nekje okoli. Torej je večino časa “na svoji zemlji” že čez dala. Namesto, da se grebe za prihodnje generacije, ki bodo morale po njeno vztrajati na tej zemlji, naj raje začne razmišljati, da bo materialno počasi treba dati iz rok. Ali bo sodila med tiste, okoli katere bodo morali vsi plesati, ji kuhati, pospravljati, ker “ona pa ne bo pustila nobenega tujca v hišo”?

aja, pri 60 si svoje že dal skozi?

pri 60 imaš še 20+ let življenja pred sabo. ali pa 30+. juhuhu je fajn, če se ti direkt pred kuhinjsko okno naserjejo sosedje.

pri nas je bilo tako. dolga leta je bila med nami in sosedi njiva. potem pa je sosed umrl, dediči pa prodali za gradbeno parcelo. oče ni hotel kupit, pa čeprav je imel denar. zdaj pa gledata z mamo že 15 let sosede tik pod balkonom. mama ima 65 let. ni razloga, da jih ne bi dočakala 95, pri njeni družinski anamnezi in fit stanju. torej bo še 30 let gledala nekoga pred nosom. saj ni s sosedi nič narobe. čisto prijetna človeka sta. ampak zasebnosti pa nima več.

hehehe seveda sosede je težko gledat, ampak snaha bo pa navdušena ko ji bo taščura do 70+ gledala v pisker?

saj ne pravim, da je pri 60+ konec življenja, je pa sigurno tako, da je počasi treba določene stvari spuščati iz rok, tako kot recimo službo, obvladovanje vsega…. ,

A dajte no, a kar iz rok bo vse skupaj spustila, ker je 60 stara… 🙂

Najbolje, da proda vse skupaj, da ves denar sinu, ona gre pa zivet v eno gajbo za krompir za teh par ur, ki so ji še ostale :))

Torej, jaz sem najbrž avtoričinih let. Meni se zdi ponudba čisto pravična- oba sta dobila ponujeno enako, potem pa “vzemi ali pusti” in se ne pritožuj! Počakaj, da bosta starša umrla in potem delaj kar hočeš. Dokler sta pa starša živa, pa lahko razpolagata s svojim premoženjem, lahko zahtevata da se parcel ne prodaja, lahko delata kar hočeta. Nikogar nista zavajala, povedala sta kaj želita.

ne vsega, svoja sinova bi pa morala.

Odstopate od teme. Avtorica je napisala, da je delila obema sinovoma pravično. Ne, kakor so razdelili, ni pravično. Lahko bi jima rekla: glej, tebi dam to in to, ker si poslušen, tebi pa ne dam ničesar, ker me ne ubogaš. To je njena pravica. Narobe je samo to, da se trka po prsih, da je bila pravična do obeh.

Seveda je bila pravična, oba sta dobila nekaj denarja in možnost gradnje na parceli. Kaj je tu do mlajšega nepravično? A je starejši dobil kaj več?

Pozabljate, da tole ni zapuščinska razprava. Starša sta oba še živa in imata vso pravico sebi ohranit standard bivanja, kakršnega želita. Prav nobene obveznosti nimata pristat na vse, kar si mladiček zaželi, samo da bo srečen. Ko bosta enkrat umrla, bodo pa tamladi dedovali in lahko z dediščino naredili, kar bodo hoteli.

Pišete, da bi morala mlajšemu dat ves denar, ker je starejši vzel parcelo. Ampak pozabljate, da je starejši prvi “izbiral”. Kaj, če bi se on v tem primeru za denar odločil? Mlajšemu bi ostala samo možnost gradnje ali prst v rit.