mlajši sin očita, da je dobil manj

No ja, tisto o snahi, ki pakira kovčke, je neumnost. Kajti to lahko naredi tudi takrat, ko je hiša pod streho (in je vrednost vsega skupaj še večja).

Naj se avtorica izjasni, ali je parcelo dala ali ne. Če jo je dala, potem sine nima kaj mutiti, če je pa ni dala oz. si predstavlja, da bo sin gradil brez prepisa, potem je to ena druga zgodba. Če želite mir v hiši, ga pač izplačajte, druge rešitve ni oziroma je, ampak vključuje zamere in kregarijo.

pol pa naj ne govori,da je kateremukoli dala parcelo… in neumen vsakdo, ki gradi na parceli, ki ni njegova… pa četudi je od staršev…

taka parcela lahko vsak trenutek gre v dedovanje in tisti, ki je gor bajto postavil, si lahko tazadnjo obriše z njo… kaj recimo če hipotetično se starša ločita… ali bog ne daj se komu kaj zgodi, je parcela njuna lastnina – postane predmet pravnih postopkov… torej oni sin, ki ima bajto gor se lahko požvižga na bajto

ne bluzi

obstaja tudi stavbna pravica. malo še to poguglaj

Ko bi se parcela razparcelirala, bi bila njegova last, prepiše se z darilno pogodbo

To je očitno ogledalo slovencev, kaj naj rečem, taki napadi.  Parcela se podari z darilno pogodbo, razparcelira, lastnik je otrok. Drugače ne more dobiti gradbenega dovoljenja, kaj vam je?Pravite da naj sin vzame parcelo in jo proda. Lahko to naredi, vendar se darilno pogodbo lahko kadarkoli razveljavi in mora vrniti v naravi ali protivrednosti. vrednost parcele  je 250.000 eur, toliko nam ponujajo drugi zanjo . Ne, ne maram drugih sosedov, podarim jo otrokom ali pa nič . Tudi drugi tako delajo, nikjer nisem videla, da bi dvorišče prodajali tujcem. Si predstavljate da dobite kakšne albance za sosede. Tu očitno iz zlobe komentirate, ker ne verjamem, da bi tako mislili tudi v resnici. nikogar ne poznam, ki bi dvorišče prodal tujcem.

Tako je prav, drži otroke na štriku. Otroci morajo živet in ravnat, kot zapovedujejo tastari. Bog ne daj, da bi si mlajši sin zaželel živeti kje drugje kot pa pod tvojim budnim pogledom.

Še najboljše je, da odneseš s seboj pod ciprese, tako boš vsaj vedela, da ne bosta prodajala albancem po tvoji smrti. Tako ali tako se bo takrat prodala, pa še brata bosta skregana med seboj. In ti pišeš o slovencih? Sebe poglej.

Ali daš ali ne daš? Ti nisi dala, ker mu postavljaš kup pogojev. Če jo daš, jo on lahko proda ali uporabi za gojenje trave. Tebe se ne tiče več. Samo ti tega ne želiš, bi dala ob pogoju, da mu komandiraš kaj lahko z njo počne. V grob si jo vzemi!

Kar misli si! Nikakor ni res, da lahko darilo kadarkoli prekličeš. Lahko ga samo v IZJEMNIH PRIMERIH, ki pa so:

V primerjavi z drugimi pogodbami je posebnost darilne pogodbe, da jo je v izjemnih primerih, ki jih določa zakon, mogoče preklicati.

Primeri preklica so:

preklic darila zaradi stiske,
preklic zaradi hude nehvaležnosti in
preklic zaradi pozneje rojenih otrok.

Zaradi stiske pomeni, da je zaradi darila prišel v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Huda nehvaležnost pomeni, da se obdarovanec obnaša zelo grdo do darovalca, mu streže po zdravju in življenju, tretje pa najbrž ni treba razlagat.

Da sem jaz namesto tvojega sina, bi se delal, da je vse okej, naredim parcelizacijo, prepišeš name, jaz prodam. Ti pa potem jokaj, kako boš preklicala darilno pogodbo. Malo morgen!

In dol ti visi, če otrok hoče ali noče živeti ob tebi? Jaz imam tri otroke. Ravno tako bi lahko vsi trije gradili zraven, pa smo se usedli in jih vprašali. Dva sta bila za, tretji proti. Dva si želita imeti svojo hišo in ker vesta, kako težko je priti do parcele + keš za gradnjo, sta se odločila, da gradita pri nas. Poleg tega ni povsod kar možno iz ene parcele narediti poljubno št. bajt. Imaš občinske omejitve, pri katerih je ponekod možnost gradnje na eni parceli, kjer je že družinska hiša, samo še ena dodatna hiša ali pa še to ne. Pa je lahko parcela celotna zazidljiva.

No, skratka, eden bo gradil pri nas (občinski odlok- največ dve enostanovanjski hiši), drugi na eni drugi naši parceli, tretji pa ne mara bajte, ampak bi bil rad v centru mesta v stanovanju. Torej sta dobila dva vsak svojo parcelo, tretjemu smo pa dali keš na roko (ki ga druga dva nista dobila). Ena parcela bo pač ostala nezgrajena zaenkrat.

Kaj bi lahko naredila ti? Sin, ki je želel graditi pri vas, dobi parcelo, temu, ki to noče, pa bi komot lahko dali tisti našparan keš tudi od tega starejšega sina. Sin ima prav, zajebali ste.

Ne rabiš prodajat tujcem. Kot so ti rekli, ves keš bi dala mlajšemu, starejšemu pa pač parcelo. In če je tega keša bilo premalo, se zapiše v oporoko, da kaj pa vem, tri četrt vaše bajte pripada mlajšemu sinu po vajini smrti. Ostalo si razdelita vsak pol. Ali pa vse napišeta v oporoki na mlajšega sina, starejši pa potem zahteva nujni delež. To je to.

Ja, vrednost celotne parcele je 250.000, bi rekla. Če je starejši dobil tretjino, bi to bilo cca 85.000. Koliko gotovine pa si dala starejšemu? Po moje bi moral to gotovino dati mlajšemu + gotovina, ki naj bi itak pripadla mlajšemu. Fant ima pravico, da noče imeti bajte pri vas. Hudiča, pravico ima, da sploh noče bajte, ampak flet. Kakšno darilo je to, da mu postavljaš take pogoje? In potem se zgražaš nad odgovori.

Moj oče, je tudi tako dajal.

Pa sva z možem enega lepega dne kupila parcelo drugje in starše obvestila, da bova kolikor hitro bo mogoče zazidala in se odselila. Občutek je bil osvobodilen…

In tudi po moje so ti povedali resnico….si daleč od tega, da bi sinu dala parcelo še dlje od tega, da bi bila pravična. Resnica pač boli.

Draga mama, ponavadi sem zelo proti tistim, ki hočejo na vsak način oropati starše vsega še pred njihovo smrtjo. Ampak! Če že daš, potem daj pravično. Kakor jaz vidim situacijo, sta otroka odletela iz gnezda, na ogromni parceli sta ostala (še preden je starejši začel zidat) vidva z najbrž veliko bajto. Vsaj štirisobno. Ponavadi se takrat, ko ptički odletijo iz gnezda, cela družina usede in predebatira zadeve. Tastara dva nimata kaj počet z družinsko bajto in 3000 kv zemljišča, torej naj bi se to prodalo, ko otrok tam več ni. Praviš, da ti samo za parcelo ponujajo 250K. Torej koliko je vredno vse skupaj z bajto vred? 450K? Če ja, bi normalni ljude vse to prodali in keš razdelili. Itak vidva vzameta največ, si kupita fajn vrstno hiško za 250.000, stotaka pa dobi vsak od sinov. S kreditom in kar imata našparanega lahko gradita ali pa kupita stanovanje. Ampak ne, vidva bosta ostala na parceli v tej za vaju itak preveliki bajti. Tudi prav, vajina pravica. Ampak v tem primeru povejta sinovoma, da vsak dobi tisti keš, ki ga imata našparanega. Če bo hotel kdo od njiju graditi na parceli, lahko, ampak naj za polovico zneska parcele izplača brata, drugo polovico mu vidva podarita. To bi bilo fer do vseh, se ti ne zdi? In ja, nista ravnala pravično.

Poleg tega pa: kaj zdaj? A starejši sin mora biti v bajti vsaj do vajine smrti, ne sme prodajat svoje bajte, ker v tem primeru mu bosta preklicala darilo?? A sta čista?

Zakon o dedovanju bi morali spremeniti v delu, da je edino merodajna oporoka, zadnja želja umrlega bi se morala upoštevati v celoti, brez nekih nujnih deležev otrok ali sorodnikov, ki jih za čas ostarelih staršev ni nič zanimalo so pa pred vrati sodišča še pred pogrebom in se prepirajo o premoženju tastarih, kje sploh piše, da morajo otroci dobiti enakovredne deleže.

Sem tvojega mnenja… ni treba, da dobijo enake deleže – sploh ne vem zakaj bi bili do česar koli upravičeni.. še najhujši so tisti, ko so še starši živi, že delijo in se prerekajo od koga bo kaj.

Ali pa se odselijo takoj po končani šoli in si ustvarijo družino drugje…tisti, ki ostane doma vse vzdržuje, posodablja, ureja… skrbi za starše po smrti bi pa vsi enak delež, pa čeprav 40 let niso nič prispevali razen obiskov.

Nikjer ne piše, da morajo dobiti otroci enakovredne deleže. Ampak avtorica je mnenja, da sta oba njena sinova DOBILA enakovredne deleže. No, nista. Če bi že od začetka napisala, evo, sinovoma ne dam nič razen možnosti, da zidata na naši parceli. Kdor hoče, okej, kdor noče, tudi okej. En sin je pač nekaj dobil, drugi ni dobil nič, bog pomagaj, ampak kje piše, da bi morali vsi dobiti enako. No, potem bi bile stvari jasne. Starš pri sebi tudi nekako ve, kdo je tak, da bi rad gradil ob tebi in bil tudi potem na isti parceli, kdo pa ni za to. In če tistega, ki za to ni, na tak način zjebeš, da mu rečeš, pa saj si ti imel isto možnost, to enostavno ni fer. Ker je ni imel in ti si to vedel. Avtorica torej blefira in laže sama sebi in obema otrokoma in to ni v redu.

Imam dva sinova in starejši je vedno bil veliko bolj neodvisen in samosvoj od mlajšega. Tudi ko sta študirala v Lj, je starejši prišel domov enkrat na mesec, mlajši vsak vikend. Potem si je v Lj našel službo in zdaj sta s punco tam v najemu. Jasno mi je bilo, da če kdo, bo mlajši za to, da se zida ob naju dveh. Starejši ni šans. S punco enostavno morata biti v centru dogajanja, gledališča, opera… nobenega smisla za košnjo, delo na vrtu… In zdaj, če bi rekel sinovoma, okej nekaj vama bom dal, lahko zidata na naši parceli, bi starejšega zagotovo zajebal. Sicer ni tip, ki bi tarnal, da sem ga zafrknil, niti z besedo niti drugače ne bi zameril, ampak jaz bi vedel. In nikoli v lajfu ne bi tega naredil, da bi dal samo mlajšemu. Nikoli! No, enim je pač vseeno in sami sebe prepričujejo, da so ravnali pošteno in fer. Niso! Seveda nihče ne pravi, da morajo. Ampak naj si vsaj priznajo.

To je približno tako pošteno, kot je bilo pri nas. Jaz sem se od doma odselila pri 18 v najem. Zakaj? Majhno stanovanje, z mlajšim bratom (7 let mlajšim)  sva si delila sobo. Kako to izgleda pri teh letih, si lahko predstavljate. Brat je do 35ega leta ostal doma, zastonj (ker je varčeval za stanovanje, mu ni bilo potrebno prispevati ne za hrano ne za stroške, še oblačila mu je kupovala mama). V tem času je privarčeval zajeten kupček za stanovanje, zraven sta primaknila starša, ker on si je pač zaslužil, za razliko od mene, ki v vseh teh letih nisem privarčevala nič. Keč je v tem, da mene ne boli to, da sta mu pomagala. Boli pa opazka, da saj me ni nihče od doma naganjal. A res, ker razmere so bile pa res tako zelo super, živet na dobrih 10kvadratih z mlajšim bratom, študirati in delati, zraven pa še njegovo družbo prenašat v isti sobi.

No, to je vseeno drugače. Če mlajši otrok ostane doma, pač ostane, ne moreš zdaj šteti stroškov za hrano itd. Drugo pa je, če starši rečejo, da bodo pomagali pri tem, da se mladi postavijo na noge in pridobijo neko nepremičnino. In potem dajo samo enemu. Oz. isto bi bilo, če bi starši tvojemu bratu pri 35 rekli, da mu dajo parcelo ob bajti, če si bo gradil. Tebi, ki pa nočeš tam gradit, pa ne dajo nič. To bi bilo primerljivo.

Na očitke mu povej, da se vedno lahko gradi, da ga prihranki še vedno čakajo (če ga), da prodaje ne bo. Če ne želi, ne boš več tolerirala očitkov, glede na to, da mu je bilo ponujeno.

Ne vem pa, kako je bilo z ostalimi stvarmi, da se nekako počuti prikrajšane za oz. da ima konstantno občutek, da je manj vreden kot brat. Gledati je treba celoto, ne samo ta sedanji primer s parcelo.

Vec ali manj se s komentarji ne strinjam.

Das lahko kar imas, in oni imajo zelo dragoceno zazidljivo zemljisce. Ce uporabimo najbolj enostavno matematiko, je pri 200 eur na kvadrat samo celotno zemljisce vredno 600.000! In darilo verjetno ene 200 jurjev.

Dobila sta pa enako moznost, da na domaci zemlji postavita hiso. Vzemi ali pusti. Dokler starsa zivita, je to to. Po smrti pa delaj kar ces. Ce seveda starsa tudi prepiseta zemljisce na sina. Drugace je to res bolj tako tako darilo. Je pa men logicno, da ne smes prodat. Ce ti to ni v redu, zivi po svoje.

Oba sinova sta dobila prihranke, takoj ko sta dopolnila  25 let,  enak znesek. Starejši sin je dobil razparcelizirano parcelo skoraj 1000 m2, ki je vrednosti na današnji dan 250.000 EUR. Parcele so pri nas zelo drage. Drugi sin ki je v najemu, dobi isto  razparcelizirano parcelo , ki bi bila seveda  na njegovo ime, z darilno pogodbo. Torej bi bil on lastnik.  Lahko bi tudi v naši hiši uredil mansardo, gor je 150 m2. Komot bi si kaj naredil, če bi hotel . Pa noče. Šel je v najem. Prav. Moti pa nas, vse skupaj, ne samo mene, da samo očita. Vse je dobil ponujeno, mansardo, parcelo. Potem pa očita bratu, da je on dobil več. Ne ni . In še nekaj. Parcele ne bomo prodajali, ker je to dediščina, ki sem jo jaz dobila in okoli hiše se ne prodaja. Pravite da je vam vseeno, kakšne sosede dobite. Meni pa ni vseeno. Bo pa  prazna parcela, bo vnuke zanimala. Naj povem da je lokacija, o kateri govorim, , zelo iskana, zelo draga, parcel ni, ljudje hodijo in sprašujejo , ali bi prodali. Za njo ponujajo 250 EUR/m2.

Draga, iskana, vrednost… taki ste, takle imate. Vnuke bo pa gotovo zanimala, jaja.

Točno tako!

pa kaj ti bo stavbna pravica, če zemlje okoli nimaš… boš v bajti not zaprt, pa ven ne boš smel stopit, al pa ti bo še kdo bajto podrl, ker je na njegovi parceli…