Dr. Bogataj v enem izmed člankov ima za praznik zapis z veliko začetnico. Kaj je torej pravilni zapis za praznik: Miklavž ali miklavž?

Iz SSKJ:

Miklavž -a m (a) v krščanskem okolju oseba,
predstavljajoča svetega Miklavža, ki na večer
pred 6. decembrom obdaruje otroke: Miklavž jih
je obdaroval / to mu je Miklavž prinesel

Če 6. december jemljemo kot praznik oz. nek poseben dan, bi mu morda lahko rekli miklavževo (kot tudi gregorjevo, valentinovo ipd.). V SSKJ in SP te besede sicer ni, čeprav jo pogosto najdemo v besedilih – lahko preverimo na:

http://bos.zrc-sazu.si/a_beseda.html

(je pa precejkrat rabljena napačno, torej Miklavževo)

Kaj pa božiček ali Božiček?

Miklavž oziroma Nikolaj je oseba, torej je logičen zapis z veliko.
Božiček je … hm, nekako tudi oseba, ampak izmišljen produkt Cocacole. Zato se piše z veliko, nima pa nič opraviti z božičem, razen da ima ime po tem prazniku.

Gre za zapis praznika, ne pa osebe.

Božiček je v SSKJ zapisan z malo začetnico. Zakaj?

saj se berkmandlc tudi piše z malo 😉

Reče se “perkmandlc” -:)

SSKJ ni normativen, pravopis pa je. In v pravopisu je Božiček, ne božiček.

K.

Hvala za odgovor. Čakala kar nekaj dni, da sem dobila enega pametnega, zato resnično – hvala.

Mi lahko razložite še zapis praznika z veliko, kot sem opisala v prvem postu?

Hvala.

V bistvu je čisto korektno odgovoril že Filip. Kot praznik bi šlo s tvorjenko miklavževo in seveda z malo. Miklavž je v pravopisu le z veliko začetnico (kot oseba in kot kraj).

Raba miklavža v pomenu praznika je pogovorna, npr.
Za miklavža smo se zbrali pred šolo.

Ker je mišljen praznik, se v takem primeru piše z malo, razen v besedni zvezi dan/praznik/večer sv. Miklavža.

K.