Michal Viewegh – ga kdo bere? Ves ta rompompom okoli njega se mi zdi rahlo pretiran (tako kot glede Arta Paasilinne), čeprav je lepo slišati, “da je celo v postkomunistični Češki mogoče živeti od literature, ne da bi nujno pisali grozljivke ali pornografijo”.

Prebral sem Čudovite pasje čase (dokaj povprečno), pa Igro na izločanje, ki je ob vsej svoji lahkotnosti in humorju prava mojstrovina. Priporočam.

Soglašam glede Igre na izločanje, zelo zelo mi je bila všeč.

Prebrala sem (že leta nazaj) tudi Vzgojo deklet na Češkem, ki mi je bila tudi zelo všeč (in slučajno videla film, ki je tudi kul), mama pa mi dela že pol leta reklamo za Čudovite pasje čase, tako da se moram lotiti, čeprav me v bistvu ne mika zelo. Raje bi npr. Roman za ženske, ki je baje precej lahkoten (kar mi tudi ustreza).

Zaenkrat prebrala Čudovite paje čase in Vzgojo deklet na Češkem. Obe knjigi sta mi bili zelo všeč, gledala sem tudi film Roman za ženske, ki pa je bil za moj okus preveč “Bridget-like”.

Glede Viewegha se popolnoma strinjam s tabo, pa glede Paasilinne tudi. Oba sta me zelo razočarala – lahkotno, puhlo – čist za na plažo, za sladokusce pa brezokusno.
Je pa že naš Mazzini s Kraljem ropotajočih mnogo bolje zadel tiste čase, predvsem bolj dodelal tematiko in ji kaj dodal.

Jaz se ga še nisem lotila, je bolj na dnu mojega seznama. To pa zato, ker so mi ga vsi tisti, na katerih mnenje o knjigah nekaj dam, z eno samo izjemo, toplo odsvetovali.

No, zdaj vsaj vem, kje naj ga primem, ko pride na vrsto. Igra na izločanje torej :-).

Brala Igro na izločanje – povprečno pusta knjiga.

Enka, jaz pa mislim, da bi ti bil všeč. Jaz sem zdaj pri Igri na izločanje, ostale sem tudi dala skozi.
Ja, pa kaj, če je lahkotno, je tudi dober humor…