No, predvidevam, da ste na tem forumu tudi takšni ‘friki’, ki mi boste pomagali pri ženskem nepoznavanju…
Zanima me, kaj pomeni ‘zamenjati čip’ na avtu (z namenom, da povečamo KM). A gre za dejansko menjavo čipa, v fizičnem smislu, ali pa gre zgolj za firmware – softvare?
In zamina me še, ali tisli, ki se ukvarjajo s temi rečmi, računajo enako za storitev na npr. Passatu ali Cliu?
Cene se vrtijo nekje okoli 400 EUR? Ma meni se to ne zdi malo, kaj pa vam?

Pozanimaj se na Verjetno govorimo o čipanju dizla? Taka cena je res minimalna, glede na to, da v povprečju pridobiš cca. 30HP. Poleg tega ostaneš v svojem prvotnem zavarovalnem razredu in za več HP plačuješ enako vsoto.

Spoštovani,

prebavil sem spletno stran http://www.rsrmotorsport.com/tehnologija.php. Ob branju teksta sem bil kritičen. Zasledil sem nekaj spodrsljajev, ki bi jih MORAL opaziti še kdo.

Najprej EPROM, ki pravzaprav pomeni Erasable Programmable Read Only Memory. Tega direktno preko OBD-ja ne morate pobrisati ali nanj pisati, pač pa to lahko storite le, če ga postavite pod živosrebrno svetilko, ki je močan vir UV svetlobe. Domnevam torej da gre za pisanje na EEPROM (Electrically Erasable Programmable Read Only Memory). OK, terminološka pomanjkljivost boste rekli.

Glede OPTIMIZACIJE PROGRAMA t.i. chip tuninga je pa takole. Po mojem poznavanju tehnologije mikrokrmilnikov (govorim o procesorjih brez zunanjega vodila, pri katerih je jedro enako za celo družino, periferija pa prilagojena namenskim aplikacijam), je program shranjen v internem (flash) pomnilniku, zato ga ni možno popravljati. V program zapisan na falsh namreč zaradi tehnologije flash pomnilnikov ni možno vrivati vrstic, ker je potrebno vrstico najprej pobrisati. Tu pa se zatakne. Brisanje flash pomnilnika je možno zgolj po blokih. Popravljanje torej odpade.

Druga možnost je menjanje programa. Beri pobriši vse in ponovno zapiši vse le nekoliko drugače. Za takšen podvig bi moral imeti programer na voljo celotno kodo (vključno s komentarji), razvojno okolje za programiranje in razhroščevanje in to kodo tudi razumeti do obisti. Kje bi jo lahko dobil? Ukradel, kupil, zlobiral? Mogoče pa ima lasten razvoj in pozna tehnologijo motorjev do obisti in si lahko “špoga” reverse engineering. Močno dvomim.

Mislim, da resnica ni daleč stran od tega, kar bom napisal sedaj. Mikrokontrolerski sistemi so vedno zasnovani tako, da je program fiksen, algoritmi programa so adaptivni (samoučeči), parametri pa se ob vsakem zagonu programa preberejo iz zunanjega pomnilnika (EEPROM-a). Kaj po mojem vsi ti fantje počnejo? POPRAVLJAJO PARAMETRE v EEPROM-u. Ti so v (On board device) OBD I in OBD II standardu opredeljeni in jih je moč preko podatkovnega vodila OBD-ja prebrati. Vsak pooblaščeni serviser bo tak poseg opazil takoj, ko bo vaše vozilo priklopil na OBD tester. Ne zanikam, da so se fantje kar nekaj časa igrali predno so uspeli določiti, kako bodo te parametre popravili. Razvojnih stroškov jim torej ne oporekam. Menim pa, da so bili ti že zdavnaj pokriti in je danes to eno najdražjih programiranj EERPROM-ov.

In še zgodbe »če vam to naredi en šušmar ….» Vsak, ki ima kaj zdrave pameti, si naredi backup predno nekaj pobriše za vekomaj. Vsebino EEPROM-a je vedno možno najprej prebrati, jo varno shraniti, nato pa nanj vpisati novo. In v najslabšem primeru, če se kaj ponesreči, gre avto domov s starimi parametri na EEPROM-u.

Ljudje, res bom vesel, če se boste razpisali na to temo. Lahko pljuvate, brcate, divjate. Bomo vsaj enkrat zavraga vedeli zakaj nekateri (ne)upravičeno bogatijo.

Kaj pa posledice? Inženirji so po naravi takšni, da pri načrtovanju upoštevajo varnostne rezerve (včasih upravičeno včasih ne). Zato avto tudi ne crkuje tako kot Microsoftov operacijski sistem, pač pa je relativno stabilen. Le redko se kaj zalomi in takrat mora cela serija avtomobilov na pooblaščene servise. Tega si proizvajalci preprosto ne more privoščiti. Si vi lahko? Na vsak način je avto po opisanem posegu izpostavljen večjim obremenitvam. Če morajo prehodni pojavi ob vbrizgu goriva izzveneti hitreje, pod višjim tlakom se to nekje pozna. Vedite, da športno srce zahteva poleg športnega voznika tudi športno servisiranje.

Ravno to, kar si napisal, ločuje prave tunerje od tistih, ki le kopirajo od drugih in prodajajo nekaj, kar so kupili v tujini.
Povedano drugače In brez reklame): v Sloveniji jih je kar nekaj, ki znajo točno določenemu tipu motorja dvignit zmogljivosti na točno določen nivo. In zeloi malo tistih, ki so res strokovnjaki, in znajo pripravit “mape” tudi za fizično predelane motorje (česar se pač zaradi unikatnosti ne da kar nekje preko neta kupit) oz. ustreči specifičnim željam. Za to je treba imet veliko znanja, tehniko (valji) in čas (in seveda denar). Takole na pamet poznam v Sloveniji dva, mogoče tri, ki to znajo. Čiptunerjev pa je, kolikor hočeš …

vozim že 3 avto ki sem ga čipal pr RSRJU…. vse skupaj preko 500 tisoč kilometrov… zastopnik pač… brez problemov…. vredno denarja….

samo na drugem sem po lastni krivdi zamenjal motor.. zapeljal sem v globoko vodo skozi zračni filter mi je potegnilo vodo…. nov motor smo priklopli na stro čipano elektroniko… in je nardil okol 100 km…

pazite se chiptuning. si in podobnih… rsr je v sloveniji edini z lastnim razvojem, ostali kupujejo programe v tujini in sicer na forumu http://www.chiptuning.de

Ja, Jaka. S tabo se strinjam. PARAMETRI (in NE software) SE POPRAVIJO tako, da se “točno določenemu tipu motorja dvigne zmogljivosti na točno določen nivo”. Pa saj o tem govorimo pri množičnem “čipiranju”.

Pri predelavah je seveda druga pesem. Pa kaj bi o teh, te itak plačajo sponzorji oz. friki, ki jim to pomeni ogromno. Navadni smrtniki bi radi samo tistih nekaj ekstra konjev, ki še ne škodijo mašini in so relativno poceni.

GOVORJENJE O LASTNEM RAZVOJU je zares smiselno samo pri “extreme” predelavah. Pa ljudje božji, ne si lagat. Saj ne dajo vsakega avta ki ga čipirajo na valje, razen če tega ne zahteva (in tudi plača) lastnik. Pa še na tem ne grejo v tune-anje, pač pa samo izmerijo moč pred/po popravkih parametrov. Moje mnenje je, da bi moral za cca 100 kSIT kolikor predelava stane na valje vsak avto. Kako naj sicer stranka ve? Senzorna adaptacija, subjektivnost … A tako koliko me pripopa na zice?

DEJSTVO je. Za en tip motorja je potrebno izdelati mapo samo enkrat in pika. Zagotovo te nastanejo že v fazi razvoja posameznega motorja, kot to počno npr. na inštitutu na Dunaju za nekaj “evropskih” proizvajalcev vozil. Kako do parametrov ta posamezen motor je stvar posameznega “trgovca”, ki nudi te storitve. Eden si jih naredi sam (ta ve nekoliko več in ima opremo), drugi jih recimo kupi. Trditve, da je katera od obeh storitev boljša ni pošteno, razen ko si delamo reklamo.

Zadnji odstavek ne drži. Imam izkušnje z več “navadnimi” čip tuningi (kupiš škatlico, namenjeno posameznemu avtu) in ti povem, da ni čsito tako, vedno so potrebni kaki popravki … Zato je že v osnovi peljat avgto k “pravemu” tunerju, kjer storitev vključuje tudi meritev pred/po. To pa si upajo (in zmorejo) samo tisti, ki zaupajo v lastno znanje, tisti, ki mape kupujejo na netu pa večinoma ne. Zakaj? Ker bi bila težka kriza, če (ko) valji ne bi pokazali obljubljene številke, lastnega znanja za korekcije pa ne bi bilo …

Jaka, a praviš da RSR v svoje “default” storitve vključuje tudi meritve moči pred/po? To je posteno. Kot sem razumel njihovo ponudbo jaz, je eno cena za čipiranje, meritve na valjih pred/po pa so stvar, ki jo je potrebno plačati dodatno. Ponovno želim poudariti: 100 kSIT zgolj za čipiranje, brez valjev, je dobičkarstvo.

Pri raznoraznih škatlicah, ki se jih kupi za posamezni avto … ne gre mešati hrušk in jabolk. V primeru vmesnikov, ki jih omenjaš, gre zgolj za to, da se v povratno zanko doda še en člen, ki popravi/spremeni obnašanje celotne regulacijske zanke. Gre pravzaprav za to, da senzorji začno lagati regulatorju, ki se obupno trudi zagotoviti optimalne razmere, zato preobremeni določene aktuatorje v sistemu. V primeru dizlov npr. črpalko.

Pri popravljanju parametrov v EEPROM-u gre za popolnoma drugo stvar. Senzorji še vedno merijo prave vrednosti, popravijo pa se parametri regulacije. To je nekaj čisto drugega! Sam sem načrtal že marsikakšen PID regulator za serijske sisteme. Pri serijski izdelavi so si sistemi med sabo dovolj podobni, da prideš skozi z enim naborom parametrov. Ravno za to gre pri regulatorju. Sposoben je premostiti manjše variacije samega sistema brez regulatorja. Za novo obnašanje cele serije zato zadostuje, in to zagotovo, en nabor parametrov.