Mene pa nč ne vleče po svetu …
A ni hecno, vsi nekam bežite v svet…. na počitnice.
Men pa je vseeno, kako v živo izgeda Pariz. Ga vidm iz varnega kavča na fotkah. Pa London, Barcelona ….sanjske plaže na Baliju ali Amerika, Avstralija….
A ste vsi neki zasvojeni s tem, da je treba po svetu? Kaj imaš od tega?
Jaz še zmeri najbolj uživam za vaškim potokom, pečem postrvi, za posladek pa kšn japček direkt z drevesa.
Ne vem sicer kaj je namen tvoje teme ampak pusti ljudjem živet svoje življenje? Nimaš dosti svojih težav, da se tako obremenjuješ z drugimi? Nismo vsi enaki, jaz rada potujem, spoznavam nove ljude, nove kulture, kulinariko… Bom na smrtni postelji razmišljala kako sem bila celo življenje za štirimi stenami?
To, da ti uživaš za potokom spoštujem in ne vem zakaj ti ne to, da drugi radi hodimo po svetu?
Pač tebi je vseeno, mnogo drugim ni… Živi in pusti živeti 🙂 Verjemi, če se boš manj obremenjevala z drugimi boš srečnejša, še bolj uživala za potokom…
Zaplankana si pravzaprav ti.
Ti pač nisi zadovoljna sama s seboj, zato iščeš srečo drugje.
Avtorica teme, je zadovoljna s svojim življenjem in s tistim kar ima.
To je vrednota, ki je ne premore vsak. Skromnost je lepa čednost, ne pa zaplankanost.[/quote]
Če bi bila avtorica teme zadovoljna s seboj, ne bi odpirala take teme.
Kar sem napisala pa ti nisi razumela in tudi razumevanje je nekaj, kar ti širina, ki jo izven svoje cone udobja dobiš, da.
Kaj je najlepše pri potovanju? Vsaj zame, vrnitev domov :-(. Bil sem že marsikje (in bom tudi še šel), a vedno znova sem vesel, ko se vrnem domov. Morda je to tisto, kar manjjka tistim, ki ne čutijo nobene potrebe kamorkoli iti? Ta lep občutek, ko veš, da je drugod sicer lahko lepo, a da je tudi pri nas doma lepo, če že ne kar najlepše 🙂
Če nisi videla še 3/4 SLO, potem pojdi in si oglej. Na vsak način moraš (ni nujno) poznati svojo državo, domovino. Jaz sem SLO videla kar veliko, bi rekla čez 90%, vsega sigurno še ne. Rada grem ven, potovanja, ogledi me napolnijo s posebno energijo. Je nepozabno. Kar se Pariza tiče- garantiram ti, da je doživetje Pariza v živo povsem nekaj drugega, kot gledat na Tv !! ;). No, taka primerjava je pravzaprav smešna.
Zaplankana si pravzaprav ti.
Ti pač nisi zadovoljna sama s seboj, zato iščeš srečo drugje.
Avtorica teme, je zadovoljna s svojim življenjem in s tistim kar ima.
To je vrednota, ki je ne premore vsak. Skromnost je lepa čednost, ne pa zaplankanost.[/quote]
Zaplankanost je to, da čepiš celo življenje ob domačem potoku, ne poznaš tujih krajev, navad in ljudi in jih zato tudi ne razumeš. Zato si za-plankan, torej za svojimi lastnimi plankami, v svojem okolju.
Nima to veze s skromnostjo. Veliko ljudi tako živi, pa so daleč od skromnosti.
Pri takšnih ljudeh jaz predvsem opažam, da imajo blazne težave s sprejemanjem česarkoli drugačnega, novega,… ujeti so v neke lastne principe in prepričanja, karkoli od tega odstopa, je pa avtomatično slabo in imajo takoj na prvo žogo odklonilen odnos.
Mislim, saj naj vsak živi, kot mu paše. Ampak ravno gonilna sila razvoja in novih idej pa ti ljudje nikoli niso bili in tudi v bodoče najverjetneje ne bodo.
WTF? A to, da si “zadovoljen s tistim kar to Bog da”, in da se ne trudiš izboljšati svojega stanja je… vrednota?! No ja, vsaj dovolj materiala za dve priljubljeni slovenski opravili ti da tako mentalno stanje, “Pizdenje nad plačo ker je prenizka in bolestno prikrito ljubosumje do vseh, ki imajo več” in “Nekdo drug je kriv, majkemi, jaz nisem nič kriv in nič ne morem narediti, sem pač tak, ampak sem s tem zadovoljen” – ali po domače, samonegacija in Cankarjanstvo, ker “je treba potrpet”.
Kako ze gre tisto… za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni? Predvsem z neumnostmi ala “skromnost je lepa čednost”… Še posebej, ker je to taka laž v povprečnem slovenskem selu, da se kar kadi.
“Ne, ne se hvalit da si zdaj šef sale, ne več samo kelnar, kaj bodo pa sosedje rekli! No, ampak Audija pa le kup, saj ti bomo mi meso dali, da ne boste potem samo od krompirja ziveli, se splaca, da bo Stefka ze enkrat utihnila o tem kako si je njen Golfa kupil!”
WTF? A to, da si “zadovoljen s tistim kar to Bog da”, in da se ne trudiš izboljšati svojega stanja je… vrednota?! No ja, vsaj dovolj materiala za dve priljubljeni slovenski opravili ti da tako mentalno stanje, “Pizdenje nad plačo ker je prenizka in bolestno prikrito ljubosumje do vseh, ki imajo več” in “Nekdo drug je kriv, majkemi, jaz nisem nič kriv in nič ne morem narediti, sem pač tak, ampak sem s tem zadovoljen” – ali po domače, samonegacija in Cankarjanstvo, ker “je treba potrpet”.
Kako ze gre tisto… za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni? Predvsem z neumnostmi ala “skromnost je lepa čednost”… Še posebej, ker je to taka laž v povprečnem slovenskem selu, da se kar kadi.
“Ne, ne se hvalit da si zdaj šef sale, ne več samo kelnar, kaj bodo pa sosedje rekli! No, ampak Audija pa le kup, saj ti bomo mi meso dali, da ne boste potem samo od krompirja ziveli, se splaca, da bo Stefka ze enkrat utihnila o tem kako si je njen Golfa kupil!”[/quote]
Tebi je pa v Londonu tako fajn, da se moraš hodit na slovenski forum hvalit.
Potovanje ni nikakršen beg ;)). Obstaja pa seveda možnost, da nekdo ne potuje, ker nima sredstev. To je, žal, vse večkrat prisotno. Sama sem svoje čase kar precej potovala (mojim finančnim možnostim primerno), sedaj praktično ne potujem več. Sem v penziji in ta zadošča…..le za najosnovnejše. Dopust, potovanje sta popolna utopija.
O avtorici in tebi ne bom zgubljala besed, ti pa lahko povem, da sem najbolj modre ljudi srecala v zabacenih krajih in ti ljudje nikoli niso stopili dalj kot par 10km od svojega doma…
Zivljenje lahko razumes tudi od doma, ce zelis seveda…[/quote]
Največ razumevanja in modrosti sem dobila od ljudi, ki že celo življenje živijo na samem, nekako odrezani od sveta in nikoli niso šli v svet.
Podpis.
Imam pa znance, ki drvijo po svetu kot naviti.
Imajo se za svetovljane, polni so “kvazi” modrosti in ega. Prepričani, da je svet njihov in se vrti okoli in zaradi njih.
Globokih debat niso sposobni, niti se ne zmorejo resnično poglobiti vase …
No, no, no, nikakor to ne velja za vse, niti za večino ne. Le tisti, ki uživajo v potovanjih, so bolj glasni in se radi “pohvalijo”. To je vse.
Meni tudi ni do potovanj in odkrivanj “sveta”, se mi zdi čisto brez veze, mi nič ne da, ker mi očitno ne manjka. Je pa zanimivo, ker nekako stacionarna pa tudi nisem, ne vežem se na kraj in ljudi, zato sem se že večkrat selila. In odšla bom tudi v tujino.
Videti sliko pariza ali pa dejansko biti tam je čisto nekaj drugega. Sploh ni primerjave. Hoditi naokrog, raziskovati druge tuje dežele, pobližje spoznati njihovo kulturo, njihov način življenja,…je meni pač super. Če se tebi nikamor neda je to tvoj problem. Če ti čas pa denar dopuščata, da greš po svetu pač greš. Na žalost nama zadnja leta čas pa finance takšnih dopustov ne dopuščajo. Me kar malo srbi, da bi spet nekam šla. Bo tudi to spet prišlo na vrsto. Trenutno so druge stvari bolj pomembne. Kaj imaš od tega, da hodiš naokrog? Da vidiš kaj novega. Vedno eno in isto je dolgočasno.
Napača, spoštovani kolega. Veste, nekateri imajo kot svojo skrito hibo to, da gledajo Big Braderja, Gorskega Zdravnika ali morda Maria ob nedeljah… Morda berejo Slovenske Novice ali Daily mail…
Jaz imam pa “MON – Obrazi Doline Šentflorjanske”.
Kjer ima vsak mnenje, in je Edino Njegovo Mnenje Pravilno(TM) vsi ostali so pa Čudni. 🙂 Res, ko ga berem bi lahko imel zraven odprto še “Veliko Knjigo Stereotipov o Podalpskih Hrvatih”, pa garantiram, da bi v treh temah našel vsaj polovico njih 🙂
Precej resnice je v teh besedah, a željo po raziskovanju, spoznavanju novega, preprosto prineseš s seboj na svet. Zato lahko odraščaš v družini, kjer sta si starša v tem popolnoma različna in tudi z leti ne razumeta drug drugega. Niti pionirskega, svobodnega duha, niti negotovosti, ko si nekaj kilometrov stran od doma.
Če bi tičal v domačem kraju, ne bi (kot se omenja v drugem komentarju) naletel na ljudi, ki so nekako odrezani od sveta in nikoli niso šli v svet – a premorejo toliko življenjske modrosti. Na katere naletiš, kamorkoli kreneš.
Zame popotovati oz. se potepati (saj ne gre za silne destinacije, lahko je to tudi izkoriščen prost dan) pomeni, da se lahko podam na tako raziskovanje tudi sama. In verjamem, da se – neglede na videno – vsak rad vrača nazaj domov, če mu je tam lepo. Da zna ‘prevetrenih misli’ uživati tudi v toplini gnezda, ki si ga je ustvaril.
O avtorici in tebi ne bom zgubljala besed, ti pa lahko povem, da sem najbolj modre ljudi srecala v zabacenih krajih in ti ljudje nikoli niso stopili dalj kot par 10km od svojega doma…
Zivljenje lahko razumes tudi od doma, ce zelis seveda…[/quote]
Največ razumevanja in modrosti sem dobila od ljudi, ki že celo življenje živijo na samem, nekako odrezani od sveta in nikoli niso šli v svet.
Podpis.
Imam pa znance, ki drvijo po svetu kot naviti.
Imajo se za svetovljane, polni so “kvazi” modrosti in ega. Prepričani, da je svet njihov in se vrti okoli in zaradi njih.
Globokih debat niso sposobni, niti se ne zmorejo resnično poglobiti vase …[/quote]
Jaz sem ista in vse podpišem. Pa sem že ogromno prepotovala (z ruzakom, ne s kufrčkom po hotelih in agencijami) in se velikokrat selila. Zato o kaki zaplankanosti ni govora. Ampak modrost sem našla šele, ko sem nehala letati naokrog. Ob potoku, takorekoč. Tudi najbolj modri ljudje, ki jih poznam, so taki, kot so zgoraj opisani – na istem mestu, v isti vasi, že vse življenje.
Seveda se pa najdejo tudi med popotniki in turisti krasni ljudje, pa tudi zaplankanci med tistimi “stacionarci”. Zato se teh nalepk raje izogibam. Eno stvar pa vem, tisti, ki na glas razglaša, kako odprt je zaradi letanja po svetu, je ponavadi najbolj zaplankan, samo kaj ko se sploh ne zaveda tega, pa še družbena klima, ki trdi, da potovanja nujno odpirajo obzorja (brez izjem), mu gre na roko. Taki potem jadrajo na valovih svojega ega in se jih raje na daleč izognem – če moram izbirati, imam potem raje enega resničnega zaplankanca, ki se ne pretvarja, da je nekaj, kar v resnici ni.
potovati po drugačnih krajih pomeni naučiti se in spoznati nekaj novega … drugačen način, drugačni ljudje drugačno skoraj vse … pa vseeno večinoma sprejemljivo in tudi prav … tako kot doma.
zame so potovanja točno to … da vidiš, kako so različni načini, različna življenja tudi ok, da ni dobro samo to kar poznamo mi, pač pa tudi to kar poznajo drugi, drugje.
in to kar piše Mentalna sirota je seveda tudi res … ko se vrneš šele vidiš, da je pri nas pravzaprav zelo lepo, ne samo narava, pač pa tudi življenje. žal se tega premalo ljudi zaveda (verjetno tudi zato, ker drugega ne poznajo,niso nikdar videli) in padajo v depresijo in jamer, namesto da bi državo in življenje v njej soustvarjali.
na srečo so mlajše generacije bolj odprte ..
Jah, super, da smo si ljudje različni, če ne bi bilo motnotono, dolgočasno na tem svetu 🙂
živim po načelu : neka mi dupe vidi svet ali : nisem zapečkar, uživam, ko lahko grem – kamorkoli. V pol do ene ure spakirano – ali za čez ocean ali pa za na drugi konec Slovenije. Uživam v spoznavanju drugih držav, ljudi, njihove kulture, običajev v živo, ne samo iz literature. Pa če grem poslovno, ali pa privat. Z letalom, ladjo , avtomobilom. Vse mi je nepozabno in lepo doživetje.
Veš, kaj je pa najbolj fino: ko imaš otroke, pa znajo v živo opisat, si predstavljat , kar so že videli. in ko ti rečejo: joooj, hvala starša, ker smo lahko to in to videli, doživeli, povohali, z brtbončicami preizkusili, ne samo sline na liste knjige cedili :))))
Ker tisto v knjigi je včasih tako zavajujoče, je v živo lahko dosti bolje, ali pa tudi dosti slabše :))))
Dobro napisano. Povsod je lepo, doma je najlepše. To po navadi rečem, ko se vrnem. Ko sem pred dobrimi 15 leti prišla iz ZDA, sem prekla, da je Amerika pri nas. Kljub temu, da že takrat marsikaj ni štimalo.[/quote]
Ja, se delno strinjam, ampak glede na videno in prepotovano: Sovenija je še (dokaj) varna država, majhna, imamo morje in planine na dosegu roke, oziroma cca 4 ure vožnje od enega do drugega konca, , veliko zelenja, zastonj osnovno, sredenj in fakultetno redno izobraževanje, osnovno zdravstveno zavarovanje, veliko neokrnjene narave. Ampak: režim, sistem, miselnost in dejanja nekaterih ljudi, ozkoglednost, zavist, hinavščina, nespošotvanje zasebnosti že, ko ti v vrstah po balkansko rinejo v rit in dihajo za vrat kljub črti zasebnosti, ko ti nekdo ne zna reči oprostite, ko se na cesti vate zaleti po nesreči, te zalije z lužo, ker vozi prehitro in preblizu pločnika ( spet balkanizem in frehovstvo), potem posel, boljši delovni pogoji, je tisto, zaradi česar mi Slovenije nikoli ni problem zapustit. Tudi dom mi ne predstavlja kokona – ja, imam odlično posteljo, ki jo delim zame z najboljšim moškim na svetu, naša družina ima gnezdece, ampak ne vlagamo v stene in rože in krancle na terasi, da se razumemo 🙂 Raje vlagamo v svoje znanje in potovanja…potovanja….raziskovanja….In tudi se čustveno ne navežemo na “material”; ( hišo, svoj dom) do tolikšne mere, da je nebi mogli zapustiti, če se pojavi priložnost za karkoli. Ker to je le: material, ki pripomore k bivanju, ni pa to nekaj, na kar se boš priklenil z verigo za večino svojega življenja, ter mislil. da je to: to.
In še nekaj: že geografska lega Sovenije je malce neugodna, če hočeš kam z letalom dokaj poceni potovat; z Brnika, edinega letališča so poleti ponavadi tako dragi, če greš tja, kamor ne letijo čarterji, ki pobirajo na Brniku, da je dosti ceneje letet iz italijanskih, avstrijskih letališč potem naprej do Nemčije ali Švice, ko greš čez ocean, ali pa do katerega od sredozemskih otokov naprimer….
Naprimer 870 eur za letenje v ekonomskem razredu z Adrio (ki je mimogrede že čisti nizkocenovni prevoznik) z Brnika via Frankfurt, Munchen do Kanade, Amerike je absurd, saj za 470+ eur letiš že s Lufthanso ( via FRA, MUC) ali Swissairom (via VE, ZUR) do Kanade, Amerike….. S tem, da delaš rezerfacije letov cca 6 mesecev vnaprej in primerjaš ponudbe -jasno direkt pri prevoznikih, ker je vedno najceneje, kot preko agencij….
Forum je zaprt za komentiranje.