Najdi forum

Splash Forum Arhiv Knjižni molji in pravopis medve/midve

medve/midve

Prepričana sem, da je prav midve, ampak sem brala vaše poste, kjer pa vsi trdite, da je prav medve. Medve še nikoli nisem slišala. Kako je s tem?

Oboje je prav

In oboje knjižno? Ne verjamem. A se da to kje preverit?

Pri nas je bilo v gimnaziji edina pravilna raba medve in se mi verjetno zato ravno midve sliši čisto mimo. Stvar navada verjetno.

Čudno, da ne veš, kje se da to preveriti, če pa ne verjameš.

Oboje je pravilno! Kje se da to preveriti? V SSKJ, kje pa drugje!!!!

Ne vem, zakaj potem tukaj sprašuješ, če ne verjameš odgovoru. No, mogoče pa nisem dovolj kredibilna, ker nisem pogosto tukaj.

Em, v SP 2001. SSKJ je že star.

Mater, ste pikolovski na tem forumu!

SSKJ je, dokler ne dobimo novega, še vedno v veljavi, se mi zdi. Tudi SP 2001 je namreč že 5 let star – zastarel torej.

Ne, SP 2001 je povozil SSKJ. Za slednjega lahko rečemo, da ni več veljaven, poleg tega pa sta si knjigi že v izhodišču različni. SSKJ naj bi zajemal besedišče slovenskega jezika, dočim je SP normativne narave, tako rekoč “odreja” pravila pisanja.

Seveda pa je vse treba jemati z malce rezerve in zrnom soli. V SP sem našel že ogromno stvari, s katerimi se ne morem strinjati, po drugi strani pa mi tudi SSKJ pride še vedno zelo prav. Še posebno zaradi tega, ker ga imam v elektronski obliki, SP pa samo v papirni.

SSKJ je star okrog 50 let. Vsako leto so ga potem samo znova natisnili. Pomensko-razlagalno je še uporaben, glede glasoslovja, uporade itd. pa pogledaš v SP.

Hm, na SP se kljub temu jaz ne morem zanašati. Pri nekaterih stvareh so avtorji zelo samovoljno določili norme.

OK – ampak na kaj se potem zaneseš?

Nase. 🙂 Hahaha. V nekaterih “spornih” primerih na SSKJ in na prejšnji, sicer že star pravopis. Saj nisem rekla, da novega zavračam, pravim le, da ni POVSEM zanesljiv vir. Vsaj za moje pojme (da me ne bo kdo napadal, da širim nastrojenost proti novemu pravopisu!).

Zelo majhen odstotek pravil je zgrešen. Mogoče. Ni pa v domeni ZRC-ja, da bi naredil univerzalni jezikovni priročnik, ker je jezik družbeno pogojen. V razdobju modificiranja prejšnje izdaje pravopisa pravzaprav ta izdaja, ki je trenutno v obdelavi in kasnejši izdaji, zavzema jezikovne spremembe do tistega trenutka, ko se je projekt začel. Vmesne spremembe so potem objavljene v naslednji izdaji. In tako se potem ta krog vrti.

Tistih nekaj napak taki gori informacij pač oprostiš. Mogoče pa so te napake napake samo zaradi tvojega zmotnega občutka. 🙂 Razen s tvorjenjem novih besed a la vehikelj in podobno … S tem se najbrž ne bi nikoli strinjal.

Gre tudi za naglaševanje, za nekatera “slovenska” ali polslovenska imena krajev in držav … Verjetno je res ta delež zelo majhen in je zelo velika večina vsebine zanesljiva – se pa zaupanje viru, v katerem najdeš napake, zmanjša.

(Ne trdim, da je SP za v smeti! Le to, da malo skepse ne škodi.)

Daj primere, da tudi mi vidimo to glasoslovno čudo.

Ti jih nekaj napišem, ko bom prišla do SP, da ne bom pisala na pamet, ampak še enkrat pogledala, prav? Jutri – če bo čas (in če ne bom pozabila, moj spomin je zadnje čase bolj slab, kar pa ni starostna demenca!).

Na primer: glavni števiki od 12 do 19 se po novem pravopisu naglašajo (samo!) na zadnjem zlogu. Kaj pa pol Slovenije, ki jih naglaša na prvem, s čimer ni bilo prej nič narobe?
Primer, ki se ga še spomnim (nisem namreč jaz tista, ki bi se ji ljubilo zavzeto listati po pravopisa+u, da bi odkrivala te stvari), je recimo država Salvador, ki naj bi se po naše naglaševala na prvem zlogu, čeprav je v originalu naglas na zadnjem. Država Ekvador pa se tudi po slovensko naglasuje na zadnjem zlogu, tako kot je prav.

Glede na to, da se zdaj NE SPOMNIM drugih primerov, boš verjetno rekel, da sem pikolovska – ampak vem, da so jih našli več, bom enkrat vprašala koga, ki je to pridno beležil, pa se še oglasim, če te bo zanimalo.

Oboje je pravilno (gre za osebne samostalniške zaimke:

ednina
jaz
ti
on, ona, ono

dvojina
midva
vidva
onadva
medve/midve
vedve/vidve
onedve/onidve

množina
mi
vi
oni
me
ve
one

Kako je to zanimivo opazovati, ko se ljudje začnejo zavedati socialne funkcije jezika oziroma podrejenost jezikovnih sprememb družbi. Ker če nekdo za neko varianto ni slišal, potem tudi ne obstaja. Enkratna teorija, res.

to z naglaševanjem glavnih števnikov od 12 do 19 meni prav paše 🙂
štajerska “polovica” pol edino to pravilno naglašuje

Saj ne pravim, da morate naglaševati drugače. Samo zakaj bi mi?
Meni pa so v štajerščini najbolj všeč glagoli v prvi osebi dvojine: grema, sma šla, boma … 🙂

Pozabljaš na Prekmurce …

New Report

Close