Med mladimi prijateljstvo sploh še obstaja?
Zanima me kako vi gledate na prijateljstvo? Kdo so vaši prijatelji? Kakšne odnose imate z njimi? Kako pa prijateljujejo vaši otroci?
Gledam moje tri otroke, ki so vsi trije zelo komunikativni in družabni. Ko so bili mlajši so se družili s sošolci, pa na treningih, ker smo živeli razpeti med vasjo in mestom so imeli veliko prijateljev, vedno se jim je kaj dogajalo, naša hiša je bila vedno polna otrok, dokler niso prišli v najstniška leta. Kar na enkrat so se prenehala druženja v živo, nobenih obiskov nismo imeli več. Moji otroci so sedeli vsak v svoji sobi pred ekranom in s slušalkami na ušesih. Srednji od mojih otrok, bodoči računalničar in tudi najbolj družaben med njimi, skoraj celo poletje ni šel nikamor. Vse se je dogajalo on line. Ko sem norela po stanovanju, kakšni so to mladi, da cele dneve med počitnicami, doma sedijo, so me prav debelo gledali, češ mati kaj tebi ni jasno, saj se družimo cele dneve, samo ne vzunaj, pač pa na spletu. Nobenemu ni bilo do tega, da bi kam šli. Sem mulariji ponudila, da gredo lahko za nekaj dni na vikend, pa so me vsi trije odklonili.
Šolanje na daljavo je on line druženje le še poglobila.
Moji otroci pravijo, da se vzunaj družijo samo tisti mladi, ki se ne počutijo ok doma, ki nimajo normalnih pogojev za druženje pod lastno streho, torej preko računalnika, pa hašišarji. Pravijo, da se oni enako pogovarjajo o vsakodnevnih težavah, bentijo nad profesorji in nad nami starši, o simpatijah itd. Včasih vržejo tudi karte, pač ta virtualne. Moram reči, da tega druženja ne razumem. Kako je lahko glas človeka preko mikrofona enako pristnemu stiku, dotiku, pogledu v oči.
Se mi zdi, da tudi solidarnosti ni več take, med sošolci ni več tistih pravih stikov in kolegialnosti, bolj prevladuje individualizem.
Skrbi me! Pa me moji otroci pomirijo, da sem verjetno enake ali pa vsaj podobne debate imela tudi jaz z svojo mamo.
V glavnem kako se pa vi najraje in najpogosteje družite, še vedno ob kavi ali vrču piva? Kaj pa vaši otroci? V živo vs virtualno! Jaz sem definitivno za prvo.
P.S.: Zadnjič smo imeli okroglo praznovanje in se nas je nabralo staro in mlado, ta stari smo ga biksali tako in drugače, ta mladi pa so vsak na svojem telefonu viseli. Mi je bilo rečeno, da so celo kakšno rekli, on line, seveda. Brez besed sem.
Sem 40+ in nikoli nisem imela prijateljev. Samo ‘prijatelje’, ki so me zapustili, ko sem imela zdravstvene težave. So pa bili ‘prijatelji’, ko so me rabili.
Pa nismo imeli nobene šole na daljavo.
AJa pred kratkim smo šli z društvom na neko večerjo. Za mizo smo sedeli: en 60+, en 50+, jaz 40+ in en malo pod 30. In sem bila edina, ki nisem visela na mobilcu. Vsi trije so, takoj, ko smo notri prišli, hitro na telefon, na fb, objavljat kaj so doživeli tisti dan pa prebirat kaj so drugi počeli. Za kozlat. Tako, da to ni značilnost le mladih.
Za pristne prijatelje je vedno čas. Ne preko ekrana in telefona, ampak v živo. Tako da … tisti, ki imajo iskrene prijatelje se družijo z njimi tudi zunaj doma, ostali pa čepijo doma.
Preživeti celo poletje v stanovanju definitivno ni sprejemljivo, sploh za mladino.
Pa kaj čem o tem sploh pisati, saj nam je to vsem jasno, kajne?
Imam tri fante stare med 20 in 25 let, studirajo in delajo.
Pri nas je bil vedno kup otrok, iz sole, iz sosedstva, s treningov… do korone. Tu je presekalo. Zdaj pride sem in tja kdo.
Druzijo se vsakodnevno preko spleta, 1-2x tedensko v zivo.
Dejstvo je, da imajo zdaj vsi avtomobile in so bolj mobilni, jim ni treba v mestu prespat ali kaj cakat, kot je bilo v casu srednje sole in ze to se je poznalo, drugo vsi imajo svoje obveznosti, faks in delo, tako da je ze tu casa za druzenje zunaj manj, a se njih cca 10 se vedno dobiva na pijacki ali pri kom doma, vcasih kdo ne more, a drzijo do tega, da se tudi v zivo druzijo.
Na familijarnih zadevah se pogovarjajo v zivo, jasno maldi z mladini, oa tudi z nami starci kaksno recejo.
Podobnega mnenja sem kot tvoji otroci. Naš najstniški mulc tudi – in mi je kar OK, ko jih vidim da imajo v mislih tudi svoje in tuje zdravje v teh koronskih časih.
Tudi mi se včasih podružimo na Zoom-u ali Teamsih, kar je prav prijetno in lahko to enako naredimo tudi s kolegi, ki živijo v drugih državah ali kontinentih – včasih pa v živo zunaj.
V živo ima samo en plus – ki pa je v resnici minus – vsi lahko govorijo en čez drugega, tako da se ne razume nikogar.
Mi se v živo dobimo predvsem za dejavnosti in šport – to pa ne gre virtualno. Ne morem s kolegom z biciklom v hrib virtualno, niti ne morem z drugimi kolegi s čolnom veslat na reko virtualno.
Mulci počnejo podobno.
rok-1, 01.09.2021 ob 10:14
Podobnega mnenja sem kot tvoji otroci. Naš najstniški mulc tudi – in mi je kar OK, ko jih vidim da imajo v mislih tudi svoje in tuje zdravje v teh koronskih časih.
Tudi mi se včasih podružimo na Zoom-u ali Teamsih, kar je prav prijetno in lahko to enako naredimo tudi s kolegi, ki živijo v drugih državah ali kontinentih – včasih pa v živo zunaj.
V živo ima samo en plus – ki pa je v resnici minus – vsi lahko govorijo en čez drugega, tako da se ne razume nikogar.
Mi se v živo dobimo predvsem za dejavnosti in šport – to pa ne gre virtualno. Ne morem s kolegom z biciklom v hrib virtualno, niti ne morem z drugimi kolegi s čolnom veslat na reko virtualno.
Mulci počnejo podobno.
Ce bi bili res koronsko osvesceni in bi dejansko mislili nase in na druge, bi si nabavili sobna kolesa, sobne naprave za veslanje in tek, za tenis pa recimo igralno konzoli in bi vse to poceli doma, prijatelji pa na internetni povezavi!
Vi pa sportate v zivo! ?♀️?♀️?♀️
Nerazumevajoča mati, 01.09.2021 ob 00:18
Zanima me kako vi gledate na prijateljstvo? Kdo so vaši prijatelji? Kakšne odnose imate z njimi? Kako pa prijateljujejo vaši otroci?
Gledam moje tri otroke, ki so vsi trije zelo komunikativni in družabni. Ko so bili mlajši so se družili s sošolci, pa na treningih, ker smo živeli razpeti med vasjo in mestom so imeli veliko prijateljev, vedno se jim je kaj dogajalo, naša hiša je bila vedno polna otrok, dokler niso prišli v najstniška leta. Kar na enkrat so se prenehala druženja v živo, nobenih obiskov nismo imeli več. Moji otroci so sedeli vsak v svoji sobi pred ekranom in s slušalkami na ušesih. Srednji od mojih otrok, bodoči računalničar in tudi najbolj družaben med njimi, skoraj celo poletje ni šel nikamor. Vse se je dogajalo on line. Ko sem norela po stanovanju, kakšni so to mladi, da cele dneve med počitnicami, doma sedijo, so me prav debelo gledali, češ mati kaj tebi ni jasno, saj se družimo cele dneve, samo ne vzunaj, pač pa na spletu. Nobenemu ni bilo do tega, da bi kam šli. Sem mulariji ponudila, da gredo lahko za nekaj dni na vikend, pa so me vsi trije odklonili.
Šolanje na daljavo je on line druženje le še poglobila.
Moji otroci pravijo, da se vzunaj družijo samo tisti mladi, ki se ne počutijo ok doma, ki nimajo normalnih pogojev za druženje pod lastno streho, torej preko računalnika, pa hašišarji. Pravijo, da se oni enako pogovarjajo o vsakodnevnih težavah, bentijo nad profesorji in nad nami starši, o simpatijah itd. Včasih vržejo tudi karte, pač ta virtualne. Moram reči, da tega druženja ne razumem. Kako je lahko glas človeka preko mikrofona enako pristnemu stiku, dotiku, pogledu v oči.
Se mi zdi, da tudi solidarnosti ni več take, med sošolci ni več tistih pravih stikov in kolegialnosti, bolj prevladuje individualizem.
Skrbi me! Pa me moji otroci pomirijo, da sem verjetno enake ali pa vsaj podobne debate imela tudi jaz z svojo mamo.
V glavnem kako se pa vi najraje in najpogosteje družite, še vedno ob kavi ali vrču piva? Kaj pa vaši otroci? V živo vs virtualno! Jaz sem definitivno za prvo.
P.S.: Zadnjič smo imeli okroglo praznovanje in se nas je nabralo staro in mlado, ta stari smo ga biksali tako in drugače, ta mladi pa so vsak na svojem telefonu viseli. Mi je bilo rečeno, da so celo kakšno rekli, on line, seveda. Brez besed sem.
da bo kdaj kaj boljše se krepko motiš. namreč najnovejši 20 palčni smartfon z ultra duper kamero in ultra dobrimi igricami bo prikoval mlado in staro
hočem reči, tudi stari niso kaj boljši
in ne, pravih prijateljstev več ni, samo še egocentrizem
Seveda lahko!, 01.09.2021 ob 10:31
Ce bi bili res koronsko osvesceni in bi dejansko mislili nase in na druge, bi si nabavili sobna kolesa, sobne naprave za veslanje in tek, za tenis pa recimo igralno konzoli in bi vse to poceli doma, prijatelji pa na internetni povezavi!
Vi pa sportate v zivo! ?♀️?♀️?♀️
Ja, grozni smo!
Enako stanje pri nas. Štirje se svalkajo po hiši, še oni kdaj kakšno rečejo kar preko telefona, si sporočila pišejo. Sploh ne štekam. Sin si je še punco po netu najšel. Sta se v parih mesecih videla štirikrat. Ga povprašam kako kaj pa vsi pogovori, pogledi, poljubi,… Sem izvedel, da se to da tudi preko spleta. Počasi obupujem, ker se počutim precej nemočno.
Pred dnevi na Lj avtobusu, sem se vsedel čisto na koncu busa. Ni bilo hude gneče, cca 20 ljudji, toliko, da sem videl vse, ko smo se peljali. Če me videz ni varal se , sva bila brez telefona v rokah samo ena starejše ženičke in jaz, kako naj pričakujemo, da ne bodo mladi posegali po sodobni tehnologiji. Njim je bil telefon ali rečunalnik edini stik z svetom, druženje, zabava, sprostitev in tudi informiranje in izobraževanje.
No jaz vsako druženje v živo podprem z vsem srcem. Nikoli ne rečem ne, vedno kam pelje, tudi če mi ni, dobim ovžnjo z biciklom brez čelade, pripravljena sem tolerirati tudi kozarček alkohola samo, da je v živo in ne preko telefona.
Se pa je pri naših srednješolcih druženje tudi ful zmanjšalo, zdaj pa se kljub parom možnostim preselilo na net, ker je bolj priročno. Malo se to, da ni več obiskov kolegice v sosednji vasi z biciklom, kopanja v bližnjem jezeru,… pozna tudi na telesni teži.
Aja ne morem verjet, da so letos poleti ni bilo enega piknika, enega obiska bazena, tudi ko sta bila sama doma čez vikend.
Je pa res, da pri nas to nikoli ni bilo množično, pač pet-šest najstnikov, ki kartajo, se hihitajo, poslušajo muziko, igrajo kitaro in se dogovarjajo za filmski večer.
Da bi kdo prespal pa je sploh postalo nepojmljivo.
Tudi mene skrbi. Res bi želela v živo. Človeški stik, dotik, poljub, drugi dražljaji (vonj kave, pečene koruze,…) preko elektronskih naprav – ne me hecat.
Mogoče pa sem le blazno stara ☹️
Forum je zaprt za komentiranje.