me lahko celo odpustijo
Tako je. V službi nisem sprejela dodatnega dela. Morda malo pozno, a vseeno sem prišla do spoznanja, da nisem deklica za vse. In naj se še kdo drug malo pretegne. Madonca, ko pokažeš, da si iznjadljiv, da ti ne rabijo za ritjo stat in kontrolirat, da se sam kaj spomniš potem ti pa nalagajo. Postane kar samoumevno, da boš vskočil, naredil namesto drugega, pa še to in še to…
Saj nisem robot.
Sem končno rekla ne. Kaj se bo zgodilo ne vem, Vendar tako ne gre več. Grdi pogledi in kaj si jaz mislim,,,to sem že slišala in se sprijaznila.
Kaj pa zdaj? A so lahko še kakšne druge sankcije. Vse kar lahko naredijo je to, da me odpustijo. Bomo videli.
Kaj menite?
Sej sploh ni bitno da si zdaj rekla ne…bitno je, da si se pri vstopu v sedanjo službo hotela pokazat kolk si oh in sploh sposobna in hkrati lizala riti….če si očigledno taka oseba, se ne sprenevedaj in liži rite še naprej….
Lahko, da te bodo, lahko pa da te ne bodo. Stavim na slednje. Vsekakor pa zdaj, ko si začela postavljati meje, ne popuščaj, ker drugače te bodo povozili kot s tankom, pa še manj boš vredna v njihovih očeh kot prej in bo še slabše.
Če boš še naprej opravljala dela, ki jih imaš navedena v pogodbi, potem sankcij ne more biti, razen da bi začeli težiti, da ne delaš dobro.
Ampak ker si pridna in iznajdljiva, sem prepričana, da si lahko poiščeš novo službo, če ti bodo preveč najedali ali če te bodo odpustili. Drži se 🙂
Hvala za napisana in pravzaprav vzpodbudne besede,
Sem šla malo prej gledat pogodbo. Mi piše, da mi lahko odredijo tudi kakšno drugo delo, za katero izpolnjujem pogoje, zaradi nemotenega poteka dela. Prav, A ne piše, da potem opravljam svoje delo (to kar moram) in še od nekoga drugega. Ker nisem jaz edina in lahko se malo izmenjujemo. In zadnje leto je pravzaprav izredno naporno in šele zdaj sem ugotovila (bolje bolj pozno kot nikoli), da me to izčrpava. In da živim le še za službo. Doma pa utrujena, ko pride vikend šele vidim kako sem izčrpana.
Glede svojega dela se nič ne bojim. Je opravljeno tako kot mora biti, nikoli pripomb, le pohvale iz vseh strani.
Trenutno nimam nagledanega kakšnega drugega delovnega mesta, a že en čas brskam če se kaj najde.
Bo že. Saj se ne bojim. Odpovedi sploh ne. Me bolj skrbi najedanje in grdo se sliši podjeba…je.
Zakaj je sploh tako, Ker imam en kup sodelavk, ki cele dneve pri šefih čepijo, pa jamrajo kako so ubogi, pa kako je težko v službi, pa kako doma, pa kako jih boli to pa ono…in zaradi takih najeb..o potem ostali.
Glih o tem govorim…na novo zaposleni, ki se hočete pokazati pred šefi ( lastniki,..), kolk obvladate svoj posel, PA ŠE MARSIKAJ DRUGEGA( ki pri razpisu za delovno mesto sploh ni blo omenjeno, da je treba znat delat) ste navadne riti…in v večini primerov take riti potem jamrate na vse pretege kolk imate dela čez glavo….
Tipičen primer je računovodska firma, v kateri zaposleni v većini primerov čez nekaj let delajo vse mogoče, od knjigovodstva, tajništva, kuhinje, čistilnega servisa, terenskega dela, itd…
Ah seveda nisem rekla; NE tega pa jaz ne bom! Veš, da sem uporabila bolj diplomatski pristop.
A kot pravim je pri nas že samoumevno, da pridni delamo (saj se ne hvalim- ampak če delam in svoje delo opravim potem bo že držalo), drugi pa samo jamrajo, ker so najbolj ubogi (sem napisala zgoraj).
Zaradi tega je tudi uporaba diplomacije za nekoga kot, da rečeš NE.
V glavnem povedala razloge. Pa ne tako kot tukaj, ko udriham čez tiste, ki jamrajo. Tukaj lahko povem več. V službi bi izgledalo kot “tožibaba čvekasta”.
Glih o tem govorim…na novo zaposleni, ki se hočete pokazati pred šefi ( lastniki,..), kolk obvladate svoj posel, PA ŠE MARSIKAJ DRUGEGA( ki pri razpisu za delovno mesto sploh ni blo omenjeno, da je treba znat delat) ste navadne riti…in v večini primerov take riti potem jamrate na vse pretege kolk imate dela čez glavo….
Tipičen primer je računovodska firma, v kateri zaposleni v većini primerov čez nekaj let delajo vse mogoče, od knjigovodstva, tajništva, kuhinje, čistilnega servisa, terenskega dela, itd…[/quote]
DRRR zakaj govoriš na pamet. Saj sem ti lepo odgovorila in še kar vztrajaš pri svojem.
Nisem na novo zaposlena. Tukaj sem že deset let. Vmes se je menjalo vodstvo in tudi jaz sem na drugem delovnem mestu.
A lahko nehaš s svojimi predvidevanji in jasnovidnostjo.
Edina napaka je pri vsem, da sem res mlajša od mojih najožjih sodelavk. Razlika 4, 5, 6 let. A po tolikih letih trdnega dela in samostojnosti si zaslužim enakovrednost. In tudi če sem za par let mlajša, imam pogodbo, delam za isto plačo in nisem robot.
No druga napak je tudi ta, da sem ravno zaradi svojega dela in znanja prišla na drugo delovno mesto. Podtikovanja in favšija pa itak da delata svoje.
Sploh ne vem zakaj se zagovarjam pred teboj. Eh brezveze
Dobro jutro. Novim zmagam nasproti.
Ah kje, nisem najbolj spoštovana, nisem nenadomestljiva, nisem popolna. Sem toliko realna, da se tega zavedam in nimam krone na glavi.
Z napisanim sem želela le povedati, da svoje delo pa le opravim. Glede tega sem natančna in se trudim. Če izgleda kot samohvala mi je prav žal. Tega nikakor nisem želela prikazati in še najmanj, da bi se v službi obnašala tako velecenjeno.
Imam veliko napak tudi sama. Se pa vsekakor trudim.
Morski galeb.
Jaz sem že odklonila, sedaj moram to še samo uresničiti v praksi. No pravzaprav moram vztrajati pri svoji odločitvi do konca. Tako.
Pa sem mislila, da se posvetujem še na monu. Zakaj pa ne?!
To je vse.
Jaz pa mislim, da je vse to le v tvoji glavi. Delaj, kolikor lahko, in ne obremenjuj se s tem, če ti nalagajo še več dela. Itak povsod preizkušajo, koliko lahko kdo naredi, hkrati pa točno vejo, da obstajajo meje. Če zase veš, da delaš dobro in da narediš dovolj, je čisto brez potrebe razmišljati, kako in koliko naredijo drugi.
Jaz pa mislim, da je vse to le v tvoji glavi. Delaj, kolikor lahko, in ne obremenjuj se s tem, če ti nalagajo še več dela. Itak povsod preizkušajo, koliko lahko kdo naredi, hkrati pa točno vejo, da obstajajo meje. Če zase veš, da delaš dobro in da narediš dovolj, je čisto brez potrebe razmišljati, kako in koliko naredijo drugi.[/quote]
Sem res včeraj preveč razmišljala in se dobesedno obremenjevala. In vsekakor po nepotrebnem pretiravalla s to pridnostjo. Nehote sem zgodbo obrnila v samohvalni spev. Pa nič zato. Mon itak prenese vse in ni slabo, če včasih sam sebe potem tudi prebereš.
Da zaključim: se je že danes razporeditev dela spremenila (ker imamo izpad) in tokrat brez moje pomoči. Jaz sem malo bolj mirna in lepo na svojem delovnem mestu. Zdaj pa še malo vztrajnosti in bo.
In še enkrat povem: nisem nenadomestljiva, še najmanj najbolj popolna. Hotela sem le povedati, da nisem deklica za vse.
Hvala vsem, ki ste me razumeli, tudi opozorili na kakšne besede s katerimi sem pretiravala.
Forum je zaprt za komentiranje.