Mati pijanka
se vtaknem zraven, 02.10.2023 ob 11:53
Sem iz manjše vasi, sicer že skoraj ogromno let preseljena v mesto. Ta vikend sem bila na obisku pri bratu, ki še vedno živi na vasi. Sediva pred hišo in mimo pride res, res lepa ženska v Audiu. Veselo naju pozdravi in pove kdo je.
A KAR AVTO JE USTAVILA IN SE ZAČELA POGOVARJATI?
Potem se še malo pogovarjamo. Skoraj naju je kap. Ta gospodična ima za sabo zelo žalostno zgodbo. Njena mama, sedaj pokojna je bila moja sošolka. Oče jo je pretepal, mama ji je umrla. Potem je zanosila s to punco, nihče ni vedel s kom.
ZAKAJ BI SPLOH KDO POTREBOVAL VEDETI, S KOM JE ZANOSILA?
Celo nosečnost je pila kot žolna. Od prvega dne dalje. Pila je do te mere da je pobruhana ležala…v itsith časih ni nihče naredil nič.
STARA SEM PRIBLIŽNO TOLIKO KOT TI IN NI RES, DA V TISTIH ČASIH NI NIHČE NIKOMUR POMAGAL. SMO IMELI SOSEDA PIJANČKA IN ČISTO VSAK, KI JE NALETEL NA NJEGA ZA KAKIM GRMOM, MU JE POMAGAL DOMOV.
Bila je pijana kot čep vsak dan svoje nosečnsoti, da o cigaretah ne govorim. Potem ko je rodila, so otroka hitro vzeli in ga dali v posvojitev.
OTROKA JE KVEČJEMU MAMA SAMA DALA V POSVOJITEV, SE MU ODPOVEDALA – OTROK NISO KAR TAKO JEMALI.
To je sedaj ta punca. Z bratom nama je povedala, da je na obsiku pri bratrancu.
NISEM RAVNO PREPRIČANA, DA POSVOJENI OTROCI DOBIJO PODATKE O SVOJIH BIOLOŠKIH STARŠIH.
Drugače pa živi v Berlinu kjer je ravno začela prakso kot nevrologinja. Tako sem bila vesela, da je to naredila is sebe. Izgledala je res srečna. Edino kar mi ne gre račun…kako je možno, da nekdo med nosečnostjo tako zlorablja alkohol in je otrok še vedno tako lep in pameten…vedno sem mislila da so otroci alkoholikov, “uničeni” kar se tiče obraza, vedenja itd… Ne vem, tako pravi znanost samo očtino ni res. V tem primeru sem zelo vesela da se znanost moti :).
IZJEME SO VEDNO IN POVSOD, V BIOLOGIJI 1+1 NI VEDNO 2.
Lep začetek dnveva vsem.
Ajde, jebi si ti malo mater v usta, gnoj.
Vsem ostalim pa hvala za pozitivne komentarje.
Alkoholizem primerjati z veganstvom – sem morala 2x prebrati, da bi mogoče zaznala kje kakšen sarkazem. Pa ga nisem. Vi to čisto resno mislite? V 21. stoletju, ko so vrhunski športniki na veganski prehrani, ko se rojevajo že 2. generacija veganskih otrok veganskim staršem.
Če bi bila nesramna, bi napisala kaj o vašem zdravem razumu, pa ne bom. Alkohol in zdrava rastlinska prehrana nimata res ničesar skupnega, razen da sta oba rastlinskega izvora.
Bodite no resni.
In ja, včasih se genetika in biologija malca poigrata, tudi neumnim strašem se rodijo pametni otroci, nedonošenčki postanejo geniji, geniji rodijo avtiste, tako pač je.
Bolj me skrbijo ti mali možgani povprečnega slovenskega “vseveda”.
Pa lep dan želim!
Men je vse napisano realno in možno. Tudi sama sem otrok pijancev, tudi moja mama je pila in bruhala, pisem tudi sama zelo rada, ampak ce bi mene tako kritizirali, bi hitro zakljucila s pisanjem. Spominjam se, da v moji mladosti res niso otrok dali v posvojitev, ampak v rejo, tako da je vsak vedel kdo je kdo in zakaj je kje.
Anonimno 1825, 03.10.2023 ob 16:26
Celo otroštvo sem rasla z alkoholiki. Mama alkoholičarka in pokojna že dvajset let. Brat alkoholičar, pokojni sedem let. Od tega da sem vsak dan gledala, kako jih je oče pretepal….sem pridna,delovna, poštena. Imam družino in otroke, so odrasli in lepo vzgojeni. Ne zdi se mi, da je z menoj kaj narobe.?. Je pa res, da mi te grozne slike, ki sem jih doživljala kot otrok, ne gredo iz glave. Ja mislim da se znanost moti. Vse je odvisno od človeka. Eni žal niso tako močni, in imajo razne, če lahko tako rečem, izgovore, na račun njihovega otroštva z alkoholiki.
Vsak otrok alkoholikov nosi posledice.
Pri vsakem alkoholiku še tri generacije čutijo posledice.
Morda se vam zdajle zdi, da je vse v redu z vami, ampak če bi se začeli ukvarjati s sabo, bi hitro videli, kako so se posledice zažrle v vsa področja življenja.
Ne delajte si utvar. Že te slike, ki vam hodijo, so odgovor …
sriruiuh, 02.10.2023 ob 10:42
Sem iz manjše vasi, sicer že skoraj ogromno let preseljena v mesto. Ta vikend sem bila na obisku pri bratu, ki še vedno živi na vasi. Sediva pred hišo in mimo pride res, res lepa ženska v Audiu. Veselo naju pozdravi in pove kdo je. Potem se še malo pogovarjamo. Skoraj naju je kap. Ta gospodična ima za sabo zelo žalostno zgodbo. Njena mama, sedaj pokojna je bila moja sošolka. Oče jo je pretepal, mama ji je umrla. Potem je zanosila s to punco, nihče ni vedel s kom. Celo nosečnost je pila kot žolna. Od prvega dne dalje. Pila je do te mere da je pobruhana ležala…v itsith časih ni nihče naredil nič. Bila je pijana kot čep vsak dan svoje nosečnsoti, da o cigaretah ne govorim. Potem ko je rodila, so otroka hitro vzeli in ga dali v posvojitev. To je sedaj ta punca. Z bratom nama je povedala, da je na obsiku pri bratrancu. Drugače pa živi v Berlinu kjer je ravno začela prakso kot nevrologinja. Tako sem bila vesela, da je to naredila is sebe. Izgledala je res srečna. Edino kar mi ne gre račun…kako je možno, da nekdo med nosečnostjo tako zlorablja alkohol in je otrok še vedno tako lep in pameten…vedno sem mislila da so otroci alkoholikov, “uničeni” kar se tiče obraza, vedenja itd… Ne vem, tako pravi znanost samo očtino ni res. V tem primeru sem zelo vesela da se znanost moti :). Lep začetek dnveva vsem.
Nekaj nedoslednosti je tej tvoji zgodbi. Ker sem ena od posvojiteljev, vem kako so takrat tekle posvojitve. Veliko bolj urejeno kot sedaj. Nobeni niso vzeli otroka, če se za to ni sama odločila. Na CSD je podpisala izjavo, da se otroku odpoveduje.
Tudi potencialni posvojitelji so šli skozi predpisani protokol preverjanja, če so primerni za posvojitev otroka. Ko so oddali na CSD vso zahtevano dokumentacijo, so jih dali v vrstni red in tako so čakali na otroka.
Otrok je bilo v SLO malo, zato so jih veliko dobili s Kosova, Makedonije in ostalik regij bivše Juge.
In ko si končno prišel na vrsto, so te kontaktirali iz CSD, ki je vodil tvoj postopek. Z njihovim potrdilom si šel po otroka, kjer so ti ga našli in prinesel domov.
Po takratni (leta 1983) je bil otrok najprej eno leto v reji. Dobil si o tem tudi odločbo in čakal, da je leto minilo. Ker je bila dana možnost obema (materi otroka in posvojiteljem), da se premislijo. Vem, grozen čas! Šele po poteku leta si dobil odločbo ko posvojitvi, ki je bila dokončna in otrok je postal tudi uradno del družine.
Takrat je res bila možnost, da posvojitelji zvedo, kdo je biološka mati. Obratno to ni bilo mogoče.
Že nekaj časa pa ne more NIHČE zvedeti, kdo je biološka mati. Ker je zakon o varovanju osebnih podatkov jasen.
Če se že lotiš pisanja nekih bizarnih zgodbic, najprej preveri dejstva, da boš videti verodostojna.
Opravljivke, 05.10.2023 ob 17:31
Nekaj nedoslednosti je tej tvoji zgodbi. Ker sem ena od posvojiteljev, vem kako so takrat tekle posvojitve. Veliko bolj urejeno kot sedaj. Nobeni niso vzeli otroka, če se za to ni sama odločila. Na CSD je podpisala izjavo, da se otroku odpoveduje.
Tudi potencialni posvojitelji so šli skozi predpisani protokol preverjanja, če so primerni za posvojitev otroka. Ko so oddali na CSD vso zahtevano dokumentacijo, so jih dali v vrstni red in tako so čakali na otroka.
Otrok je bilo v SLO malo, zato so jih veliko dobili s Kosova, Makedonije in ostalik regij bivše Juge.
In ko si končno prišel na vrsto, so te kontaktirali iz CSD, ki je vodil tvoj postopek. Z njihovim potrdilom si šel po otroka, kjer so ti ga našli in prinesel domov.
Po takratni (leta 1983) je bil otrok najprej eno leto v reji. Dobil si o tem tudi odločbo in čakal, da je leto minilo. Ker je bila dana možnost obema (materi otroka in posvojiteljem), da se premislijo. Vem, grozen čas! Šele po poteku leta si dobil odločbo ko posvojitvi, ki je bila dokončna in otrok je postal tudi uradno del družine.
Takrat je res bila možnost, da posvojitelji zvedo, kdo je biološka mati. Obratno to ni bilo mogoče.
Že nekaj časa pa ne more NIHČE zvedeti, kdo je biološka mati. Ker je zakon o varovanju osebnih podatkov jasen.
Če se že lotiš pisanja nekih bizarnih zgodbic, najprej preveri dejstva, da boš videti verodostojna.
Tudi tvoja razlaga ni 100% točna, tako da ne napadaj drugih, če ne poznaš vseh možnosti in si tako vase zagledana, da misliš, da imaš samo ti prav!
Zgodba izpred šestih let. Oče, ki je dal v posvojitev, si je zaželel spoznati hčerko. Klical je TV, Slovenske novice, radio… Povsod so zgodbo pograbili in začeli raziskovati. Zelo hitro so dobili vse podatke in začeli pritiskati na posvojitelja in posvojenko, ki je ravno dopolnila 18. Končalo se je tako, da sta posvojitelja kontaktirala biološkega očeta in v zameno za zasebnost privolila v srečanje, seveda s privolitvijo hčere. Biološki oče ni naredil s tem nič drugega kot, da je potešil svojo radovednost in pozabil na njo. Tri leta je imela s tem probleme, da je odmislila ta del in šla potem lahko spet v svoje normalno prejšnje zivljenje…
Forum je zaprt za komentiranje.