Prebrala sem knjigo Marlo Morgan: Imenovali so jo dvoje src
Slučajno sem jo v knjižnici prelistavala in me je tako prevzela, da je ura v knjižnici izginila neznano kam.

Po prebrani knjigi sem seveda na internetu iskala vse o avtorici in zasledila debate o tem ali je knjiga res realistična ali preprosto fikcija.

Moram povedati, da sem popolnoma razočarana, da bi nekdo v sami knjigi in nato še v intervijujih zatrjeval, da je knjiga realistična v resnici pa je daleč od resnice…
Ali ljudje res mislijo le še na denar,
ali pa je zanikala avtentičnost zgodbe zaradi pritiska avstralskih domorodcev?

Je bilo tisto kar te je prevzelo v zgodbi dejstva ali zgodba sama?

Knjigo sem prebrala že pred kar nekaj časa, poznam pa tudi polemiko okoli nje. A me pravzaprav ne zanima – za točne podatke o avstralskih staroselcih grem lahko tudi v antropološko knjižnico. Zgodbe pa so vedno predvsem zgodbe.

Kako točne podatke, misliš podatke, ki so jih zapisali tujci in priseljenci? Koliko točnosti je lahko v njih?
Tukaj pa naj bi šlo za izpoved prvotnega prebivastva, za sporočilo, dokaz da niso to za kar so jih razglasili “mutanti”. Poleg tega je sama avtorica razglasila avtentičnost knjige in zgodbe same….

Prebrala sem jo že pred nekaj leti in me je čisto prevzela. V njej sem našla veliko “življenjskih resnic”. Ali je Marlo res potovala z Aborigini? Ne vem, me niti ne zanima. Po dolgem času je bila to knjiga, v kateri sem si podčrtovala stavke, nekatere strani prebrala trikrat in se malo zamislila nad življenjem. Meni to zadostuje.

Res te prevzame. Zdaj berem že 2 del: Sporočila iz večnosti

vidim, da mislimo podobno. Če ti je knjiga všeč, če ob njej razmišljaš, ti dejstvo, da morda ni bila tam, tega ne more vzeti. Krasna knjiga.

Tudi jaz sem jo prebrala, celo veckrat, ampak ne razumem, ali samo avtorica ni bila tam, dejstva pa so resnicna, ali ni cisto nic res?