MARINKA FRITZ KUNC
He he, zdaj si pa našla primerek pisateljice, do katere imam jaz en tak shizofren odnos. Po eni strani ženska stvari zastavlja za moje pojme rahlo preveč “amatersko” (v pomenu, da stvari, o katerih piše, ne pozna dobro in zato določene situacije izpadejo butasto, kar slabi učinke knjige). No, po drugi strani pa, čeprav vem, da ženska “igra” ravno na sentimentalnost, temu podležem tudi jaz in čisto padem v njene knjige (zato sem še toliko bolj jezna, ko me potem dobesedno postavi pod hladen tuš s kakšnim neumnim zapletom, ki nima podlage v realnem svetu). Skratka, knjige se lepo in hitro berejo, mene se dotaknejo, zagotovo pa niso kak vrhunec slovenske ustvarjalnosti :-). Borboletta sem prebrala na dušek, Zbogom prijatelj moj mi ni bila tako všeč. V spominu mi je ostala še Kam gredo ptice umret.