margolane, kosmulje, josta
Letos so margolane polne, kosmulje in josta pa so ravno dozorele in jih je tudi nekaj. Ima kdo mogoče kakšen dober recept – vse sprejmem, samo marmelad in džemov se mi pa ne da delat, pa sokov tudi ne! Zadnjič ste mi že lepo pomagale izkušene kuharice z receptom za ribezovo torto, ki sem jo videla v oddaji o jagodičevju Jelene de Bear (?). Spomnila sem se, da je bilo tudi nekaj zanimivega (vsaj izgledalo je tako) iz kosmulj. Ima katera recept? Hvala in lp
Naetka pozdravljena.
Bom pogledala doma v revijo, kjer je bil recept za ribezovo torto Jelene De Belder. Čeprav gre nekomu blazno na živce da ne napišem stvari iz glave (hja, nimam toliko prakse v kuhinji, priznam, da bi za razliko od nekoga vse vedela) se bom potrudila in pogledala če bo kaj uporabnega zate (mogoče ti pa pride prav).
LP
d.
Pozdravlejni!
Jelena mi je vedno govorila, da so najboljši želeji, ki so narejeni iz bistrega soka jagodičevja.
Vedno jih je delala takole: jagodičevje je na hitro prevrela in obesila čez noč v bombažni krpi. Njboljše so pleničke za otroke. Sok, ki se je čez noč izcedil iz sadja je bil bister in tega je uporabila za žele na raznih pecivih, tortah,…
Če je sadje pretlačila čez krpo, je pa sok postal moten, “naravno moten”, mu je ona rekla 🙂
Želatino, sladico je naredila iz liter takšne kaše ali soka, dadala 750 g sladkorja in 30 g želatine (namočene). To je zmešala in dala čez noč v hladilnik, postreženo s smetano, nikdar ne pozabiš tega okusa 🙂
Veliko užitkov, Aleksandra
Tudi jaz se pridruzujem Majuski, prosim!
Danes sem obrala drevesce polno temnordecih plodov, kot majhni ringloji.
Okusni- sladko kiselkasti; veje so jih polne, da kar smukas. Tudi drevesce zelo lepo. Ce vse drugo zataji, to ne; naj bo povodenj ali susa.
In ? Se zdaj- po nekaj letih- ne vem, kako se tem plodovom rece. Mi jim pravimo kar cimbari( sicer je to na Primorskem nasploh ime za podobno koscicasto sadje). Ce kdo ve, naj se javi:))) Lp Babi
Babi, no mi pa tem istim sadežem rečemo margolane, pa tudi ringlo…pa verjetno ima še kakšno drugo ime. To naj bi bile prve slive – prve, ki dozorijo! Se motim? Naj me kdo popravi, če ni tako!
Sonce rumeno zelo ti bom hvalezna za tisti recept s kosmuljami, na tv je izgledal slastno!
Aleksandra, zaupaj nam kaj več o tvojem znanstvu z gospo Jeleno in kakšen zanimiv recept!:)
LP
Hej, Naetka!
Ves, da sem tiho upala, da so to mogoce margolane, glede na cas zorenja.
Pri nas so res prve iz rodu sliv.Zdaj bodo kmalu rumene debelejse in podolgovate. Ko je letina dobra, moramo podpirati veje, tako so polne. Tudi zlomila se je ze katera.
Te margolane sem si pa zapomnila za hcerkin drugi rojstni dan. Sli sva v zelenjavno trgovino in ker je imela sadje zelo rada, si je sama izbrala po zelji. Zagledala je te modre kroglice in seveda sva jih v kosarici nesli domov. Cel dan je vsem razlagala:
“Mami je kupla Katki za ojstni dan bonkice, oci pupo in zicek!” R ji je delal tezve in zicek je vozicek.
Potem smo cez leta zasadili margolano in vedno je spomin tako svez.
Iz njih naredim vlozen kompot ( cisto malo sladkorja, kaksen klincek,kardamom, voda in pateriziranje), tudi marmelado sem lani naredila.
Ker jih je tezje razkosciciti, jaz malo pokuham, dam v rostfrei cedilo z malo sirsimi lukjnami in kar z orokavicenimi rokami meckam, da sok in meso stece skozi, koscice ostanejo.
Potem pa z dodatkom sladkorja kuham do marmelade. Dodam sok limone ali pa malo rdecega ribeza. Najvec jih pa pojemo, kot cesnje.Ena vlece drugo.
Lep pozdrav Babi
Naettka, moram te razočarati. V reviji ni nobenega racepta za kosmulje ;-((. Res so izgleda samo izbrani recepti. Od jagodičja je recept za ribezovo torto s snegom (tega že imaš), žele iz črnega ribeza, borovničevo marmelado, kvašene cmoke z borovničevim prelivom in recept za torto ivje in čokolado (ne vsebuje jagodičja, sam za okras je gor dan). Zraven je tudi zapisan sledeči recept (aktualno mogoče za Mimi, ki spraševala za liste od ribeza): Listi črnega ribeza imajo lastnosti konzervansa, zato je dobro, če jih uporabimo za dodatek pri pripravi različnih shrankov: marmelad, džemov in želejev.
Bo treba pogledati v knjižnici če so že dobili kasete z nadaljevanko Sadovi narave in si recepte natančno ogledati….
Sem pa našla v knjigi Sadje – moč naravne hrane naslednje zapiske v zvezi s kosmuljami (mogoče ti pridejo prav):
Polnjene kosmulje:
Vsako kosmuljo previdno vzdolžno prerežemo , vendar naj se pri preclju še drži skupaj. Z žličko odstranimo osrednji del s pečkami in ga pojemo, v kosmuljo pa spravimo malo trdega medu, v drugo lešnik, v tretjo košček suhega sadja, v četrto kos orehovega jedrca, v peto košček svežega sadja…. Monosti ne zmanjka. Napolnjene kosmulje pokrijemo in jih ponudimo kot okusne sadeže presenečnja.
Kosmulje v medu:
Zdrave čvrste kosmulje, ki jim namenimo tak podaljšan rok trajanja, previdno oberemo s pecji vred oz jih odrežemo tik nad plodom. Sadeže po potrebi obrišemo s suho krpo in jih nalagamo v steklen kozarec. Ko je do polovice poln, plodove zalijemo z medom, tako da med njimi ni zračnih prostorčkov. Potem s plodovi napolnimo kozarec skoraj do vrha, ponovno zalijemo z medom in pod vrh namestimo plastično mrežico, ki preprečuje dvijoganje plodov. Zapremo in shranimo na hladnem. Tako pripravljene kosmulje v medu se lahko dobro ohranijo kar nekaj časa, najboljše pa so kar naravnost iz kozarca z medom vred.
Kosmulevo medeno vino
Potrebujemo dva kg kosmulj(barva vina bo deloma odvisna od njihove barve in deloma od barve medu), kilogram medu, pet litrov vode in žlico kvasa, zmešanega z malo vode in žličko sladkorja. Kosmulje dobro zmečkamo in zalijemo z dvema litroma tople vode. Pustimo stati pol dneva in medtem maso večkrat premešamo. Prilijemo še preostale tri litre vode v kateri smo pred tem raztopili med, dodamo še kvas, aktiviran z malo tople vode in žličko sladkorja. Vse skupaj vlijemo v veliko stekleno ali plastično posodo, pokrijemo in pustimo na toplem dva do tri dni; medtem bo kosmuljev mošt začel vreti. Nato ga odlijemo od gošče in iz te skozi plenico izstisnemo čim več preostale tekočine. Mošt natočimo v vrelno steklenico, namestimo vrelno cev ter počakamo dva do tri tedne, da povre. Nato vino odlijemo od gošče in ustekleničimo. Če radovednost zmoremo zadržati toliko časa, lahko čez nekaj mesecv pokusimo izrano sadno vino samosvoje barve in okusa. (huh, komplicirano se sliši).
Hej!
Ze dolgo me katera beseda ni tako prvzela kot te dni “margolana”.
Zveni mi nekako eksoticno in skrivnostno. Pa sem drevesce imela vsa ta leta v sadovnjaku.:)) Sestri sem vceraj telefonirala, da sva lepo obrali margolano in ni razumela o cem govorim!
Zdaj so sadezi se pridobili na veljavi, ceprav sem jih tudi prej imela rada.Sicer imam itak vse sadje rada, jabolka pa najbolj.
Joj, Aleksandra! Poznati in imeti tako prijateljico kot je bila Jelena, pomeni v zivljenju zelo veliko.
Hvala za razodetje Babi
HY –
margolana , naj bi bila po vaših skopih opisih , križanec med kosmuljo in
ameriško borovnico , je modrikaste barve , manj “kosmata” ,kot kosmulja in
tudi steblo ni tako napoljneno z trni .
IZ kosmulje bo težko narediti SOK, LAHKO PA SE VLAGAJO , UPORABIJO ZA KOMPOT ALI NAREDIŠ – KUTIN SIR , VSE OMENJENO BREZ UMETNIH DODATKOV. Ni mi za brisat – se ne kregam ,pač nisem preklopil .
Me pa zanima ,koliko nas ve iz česa je narejena -kupljena želatina ?
L P OGI
Misa, hvala v prvem linku sem našla to, kar sem iskala in naredila – sicer sem malce priredila, ker nam je rumenih/zelenih kosmulj zmanjkalo in sem dodala rdeče. Všeč mi je bilo! Super! Za pol urce sem dala še v skrinjo (potem,ko sem že dodala smetano) in potem nalila v kozarce in okrasila še s sladko smetano. Božansko!
Hvala tebi in vsem drugim puncam, ki se tako pridno trudite!LP
Bom prepisala zvečer, veš da, malenkost (tipkam z desetimi prsti in ne tako kot Deka z dvema – uboga reva, si sploh ne predstavljam koliko dobre volje je punca rabila da je preklofala vse tiste recepte iz knjige o Bučah ;-)) ). Če pa želiš, ti lahko skopiram tisto prilogo (je samo na nekaj straneh) in ti jo pošljem. Je tako prisrčno opisano vse skupaj da se res splača prebrat!
Sončen pozdravčič.
d.
Žele iz črnega ribeza
Na liter ribezorvega soka potrebujemo 750 g sladkorja in 18 lističev želatine ter maslo za premaz izbranega modela, ki bo dal želeju končno podobo.
Na hitro prevremo črni ribez in sok precedimo skozi mokro krpo. Če ne želimo, da bo žele moten, pustimo, da se sok odceja čez noč in ga ne mešamo. V majhni količini prevretega soka raztopimo sladkor, dodamo 18 v mrzli vodi namočenih in ožetih lističev želatine ter dobljeno tekočino zmešamo s preostalim sokom. Nalijemo v modelčke, premazane z maslom, in damo za nekaj ur v hladilnik, da se njihova vsebina strdi. V serijo so sladico preprosto okrasili z grozdom belega ribeza, kar je tej odlični sladici dalo dramatičen videz.
Vir: Rože in vrt
Ne vem – zadnjič smo čakale na pijačo (naročeno) reci in piši 15 minut, potem smo šele lahko pico naročile, čakale nadaljnih 15 minut, za račun smo šele pa rajši kar notri vprašat….. Picerija je bila pa notri prazna pa dve gospodični sta stregli (ali kar sta pač že počeli). Kolegica ji je za kečap rekla 3x, pa ga na koncu ni dobila…. Bo treba počakati, da se lastniki vrnejo z dopusta ;-)). Upam vsaj da je bil to vzrok slabe postrežbe (pa tudi kuharja so zgleda zamenjali). Smo pa včeraj jedle sladoled od tam in je bil faaannntaaassstičeeen.
Samo nekaj me skrbi – v eni roki pica, v drugi pir – tipkanje potem odpade a ne? ;-)).
Sončen pozdravčič pa lep petek ti želim.
d.
Forum je zaprt za komentiranje.