Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Mama nezadovoljna z mano

Mama nezadovoljna z mano

Gia, samo odnos moje mame ni takšen kot je odnos tvoje mame. To je razlika.
Na tak način sem jaz svojega očeta skenslala kot si ti mamo. Pa mi ni žal. Žal mi je le, da ga nisem prej.
V primeru moje mame gre povsem za drugo zgodbo kot v primeru tvoje. Pri mojem očetu pa se mi zdi, da je podobna zgoba kot pri tvoji mami.
Kateri pa je ta forum, ki ga omenajš? Bi šla malce pogledat.

Izvoli link, res imaš veliko izkušenj tam. Vse dobro želim. http://med.over.net/forum5/list.php?465

Hvala, Gia, bom prečekirala.
Tudi tebi vse dobro.

Z veseljem. Hvala ti.

Nasveti kogarkoli, ki se pogovarja sam s seboj niso nikoli vredni sekunde našega časa. Človek, ki ima psihične težave mora namreč najprej urediti stvari pri sebi, šele nato bo lahko pomagal drugim.
Dvajste sporočil v isti temi, pod različnimi imeni, marsikateri kot odgovor ali potrjevanje sami sebi pač ni znak duševnega zdravja.[/quote]

Ali se kdo pogovoraja sam s seboj ali ne , tega pač ne veš. Malo manj glej na nicke in malo bolj se posveti vsebini. Meni nekaj pove zgolj vsebina, za nicke mi dol visi. Če bi šli ugotavljat , bi morda ugotovili da je tudi avtorica pisala z večimi različnimi nicki. In potem? Ampak teh raziskav se ne greš, raziskuješ očitno samo v nasprotni smeri. Kaj to govori predvsem o tebi. meni recimo pove, da se strinjaš s tistimi, ki avtorico tolažijo. Da bi se res poglobila vase ji ne pade na pamet. To slednje pa recimo mene moti. zadeve raziskuje samo površinsko.

ali boš pa zdaj tudi mene obdolžila, da se pogovarjam sama s seboj? ker ti pač ni všeč to, kar pišem?[/quote]

Savrinka je drugače moderatorka in še kako ve, kdaj se kdo pogovarja sam s sabo. Ti si pa še zelo zelena na forumu.

Lej, škoda tistim, ki nimajo blage veze, kako to izgleda, razlagat, kako problem rešit. Ne gre za hudobijo, ne gre za zlobo, taki starši imajo otroke radi, ampak imajo svoje vzorce, iz katerih ne morejo. In ti vzorci bojijo. In seveda se lahko od drugih ljudi, ki ti to delajo, odlepiš, od mame se malo težje, sploh če je bolna in te potrebuje.
In dobro vem, zakaj te sprašuje, koliko si stara. Če bi napisala, da si stara 18, bi te nahrulila, da si smrklja, za katero je že čas da odrasteš, če bi napisala, da si stara 40 let, bi te zmerjala, da si prizadeta, ker se pri teh letih še ukvarjaš z njo. To je vprašanje za izzivanje dodatne municije.

Oprosti, ampak tako kot si ti opisala svojo mater – preberi si še enkrat svoj prvi post – je tvoja mati točno tak kaliber.

in kaj točno od obojega ne napačnen nasvet?

in kaj točno od obojega ne napačnen nasvet?[/quote]

Popolno nepoznavanje tematike in obravnavanje te na črno-bel način. Saj na tak način se lahko rešuje vse v življenju za druge: Težave z možem? Losaj se ga. Ti gre najstnik na živce? Šutni ga skozi vrata. Šef najeda? Daj odpoved. Sestra tečna? Prekini stike. Mama nima takta? Obnašaj se, kot da je ni.
V resničnem življenju pa odrasli ljudje ne delujemo tako. To pride prav samo pametnjakovičen na forumu, da imajo filing, da so nekaj pametnega napisali in da se dvignejo nad avtorja. To je najlažje napisat, kaj bolj konstruktivnega pa že težje.

Nikoli ni brez veze in predvsem ne smemo biti užaljeni, če za nekoga nam prava rešitev ni prava. Ljudje smo različni in posledično iste težave rešujemo na različne načine.
Meni to tudi ni sprejemljiva rešitev in tega nasveta ne bi upoštevala. Pa s tem ne mislim nič slabega. Sva si v tem pač različni.
Zame je težava rešena takrat, ko jo lahko sprejemamo brez, da bi nam povzročala karkoli negativnega. In s tem, ko od nečesa zbežimo niso rešili ničesar.
Jaz vidim tukaj mamo, ki ima napačne vzorce, ne zna izražati čustev oziroma jih izraža na napačen način. To ne pomeni, da je hudobna. To ne pomeni, da hčerke nima rada. Dela na edini način, ki ga pozna saj je nihče ni pravočasno naučil drugače. In vidim hči, ki je delno prevzela te slabe vzorce ampak jih prepoznava in bi rada dosegla napredek in spremembo. Sami ji očitno ni uspelo se jih pa še vedno zaveda kar je zelo pozitivno. In če se bo od mame oddaljila ne bo rešila ničesar oziroma bo svoje občutke samo še poslabšala.
Zame mora poiskati način, da bo lahko svojo mamo, ki ji je med drugim še edini živ sorodnik sprejemalo takšno kot je. In to lahko dejansko doseže samo s terapijo, s terapevtom. Do katerega pa seveda mora biti iskrena saj je sicer vsaka terapija nesmiselna. Take terapije so zelo trde, hude preiskušnje za nas, ki nas pa dejansko osvobodijo in nam dajo novo življenje.
Poznam enega terapevta, vem kako dela in ni nobenih bližnjic, ni lepih besed in tolažb. Spreminjamo namreč lahko samo sami sebe. Drugih ne bomo spremenili. Vprašanje na koncu pa je ali smo tega sposobni. Če nismo potem je nasvet od Gie pravi. Če pa želimo nekaj spremeniti na sebi potem pa na delo.[/quote] Šavrinka. Pojdi malo pogledat na sosednji forum kjer je Gitta Ana moderatorka. Ker sem jaz spremenila nekaj pri sebi. in to ogromno, zato sedaj nisem več pod matkinim vplivom in dokazala sem sebi da zmorem da nisem ničvredna za kakršno me je imela ona. Dolga leta mi je prala glavo, in danes sem, kar želim biti in ponosna sem, da mi je iz njenega začaranega kroga uspelo priti. To ni bil beg, to je bil zaključek nečesa, kar ni prav in začetek truda v nekem obdobju mojega življenja.. Trudim se še danes, in trudila se bom ves čas, da mirno ljubeće uspešno živim, in s tem oddajam zdravo veselo pozitivno energijo tudi ljjudem okrog sebe. Spremenila sem sebe in to na bolje. stikov pa nikdar več z njo ne želim in ne bom imela.[/quote]

Gia verjamem. Včasih ni druge rešitve kot prekinitev vseh stikov. Včasih se pa da drugače. In kaj ni točno to smisel foruma. Ti napišeš svojo izkušnjo, jaz svojo in avtorica bo potegnila iz vsake kar pride njej v poštev. Na koncu ji dve s popolnoma drugačno izkušnjo enako pomagava 🙂
Tebi pa kapo dol za uspeh in napredek 🙂

Nasveti kogarkoli, ki se pogovarja sam s seboj niso nikoli vredni sekunde našega časa. Človek, ki ima psihične težave mora namreč najprej urediti stvari pri sebi, šele nato bo lahko pomagal drugim.
Dvajste sporočil v isti temi, pod različnimi imeni, marsikateri kot odgovor ali potrjevanje sami sebi pač ni znak duševnega zdravja.[/quote]

Ali se kdo pogovoraja sam s seboj ali ne , tega pač ne veš. Malo manj glej na nicke in malo bolj se posveti vsebini. Meni nekaj pove zgolj vsebina, za nicke mi dol visi. Če bi šli ugotavljat , bi morda ugotovili da je tudi avtorica pisala z večimi različnimi nicki. In potem? Ampak teh raziskav se ne greš, raziskuješ očitno samo v nasprotni smeri. Kaj to govori predvsem o tebi. meni recimo pove, da se strinjaš s tistimi, ki avtorico tolažijo. Da bi se res poglobila vase ji ne pade na pamet. To slednje pa recimo mene moti. zadeve raziskuje samo površinsko.

ali boš pa zdaj tudi mene obdolžila, da se pogovarjam sama s seboj? ker ti pač ni všeč to, kar pišem?[/quote]

Kako tudi tebe? Saj si ti edina :)))
Mislim, da je dovolj sprenevedanja saj na koncu smešiš samo sebe. Ne gledam nickov, ne raziskujem. Pri vsakem sporočilu računalnik napiše ip številko. In lahko 100x spremeniš nick pa bo ip številka vedno ostala ista. To je podatek, ki ga ima vsak moderator zato, da lahko vsaj približno sledi dogajanju.
Pa se v to ne vtikamo nikoli razen v primerih kot je ta danes, ko se nekdo (ti) začne pogovarjati sam s seboj in dokazovati svoj prav.

Si povedala svoje mnenje, ga je prebrala in to zadostuje. Če bo želela ga bo upoštevala, če ne bo želela ga bo ignorirala. To se tebe več ne tiče. V prihodnje pa le ne pozabi na ta podatek, da če boš pretiravala bo to takoj vidno in v prihodnje bodo vse take objave tudi sproti brisane. Potem si pa mogoče lahko po mailu dopisuješ in odgovorajša. Tam se lahko tudi skregaš sama s seboj, če ti to odgovarja.

Nisem brala odgovorov, ti pa polagam na srce, da mami v obraz poveš točno to, kar si sedaj napisala.
Vprašaj jo, zakaj te nikoli ni pohvalila, ampak samo zatirala?
Zakaj bi se samo ti trudila za nek normalen odnos?
Res da te je rodila in da je samo ena mama, ampak poniževanj ti pa ni treba prenašat…..
Zberi pogum in ji povej. Je težko, ampak samo takrat boš vidla iskreno reakcijo.
Če te še naprej zatira, pa prekini stike z njo, bolana gor ali dol, človek ni na svetu zato, da ga drugi zabijajo v dno.

Moja mama je tud taka. Sploh v otroštvu, zdaj jih imam 32 in je precej bolje. Ti pa iskreno svetujem, da se, če se le da, odseliš stran. Sama te prilike nisem izkoristila dovolj zgodaj, tam v prvi polovici 20-ih in mi je še zdaj žal. To je moj nasvet. Pa ti čisto verjamem, da bi rada “otoplila” vajin odnos, ampak zdaj si (po pisanju sodeč) v letih, ko raje poskrbi zase. Počasi boš pozabila na zbadljivke in se osvobodila in ni boljšega od tega. Srečno!!!!

Ah, če hočeš kaj storiti na sebi, si boš enkrat morala priznati, da te mama ni nikoli imela rada!

Tako preprosto, a tako boleče in nedoumljivo.

Imela podobno situacijo, vsaj v tem odnosu z mamo – jaz vedno slaba, nikoli nič prav storila, pa čeprav sem bila odličnjakinja, se doma trudila, vedno pomagala,… Sem jo ravno tako opravičevala s težkim otroštvom in kako je bila tudi ona uboga. Potem sem se distancirala in mislila, da sem se rešila in razčistila stvari. Ko sem dobila otroka je pa spet butnilo in to tako, da sem morala zaštekat: mama me ni nikoli marala. Treba si je to priznati, čeprav je boleče in vsakič znova privabi solze v oči….Vse ostalo je le metanje peska v oči.

In od tu naprej boš potem (morda) začela vajin nov odnos.

Preberi kaj od Alenke Rebula.

To je res. Čista resnica. Boli me patka, kaj meni reče mati ali kaj naredi. Me je že dovolj prizadela. ne bo pa imela oblasti nad mojim življenjem. In ne, ne bom se trudila okoli nje. Ona je moja mati, ona naj se trudi. Jaz sem se trudila dovolj, kot se pač otrok lahko- končala šole, dobila dobro službo, si uredila življenje, nikoli bila problem. To otrok lahko da staršem. Starši morajo dati otroku oporo in ljubezen. Če tega niso sposobni, jaz sigurno ne bom nase prevzemala tega bremena. Imam svoje otroke in svoje obveznosti ljubezni in podpore do njih, ne pa do svojih staršev.

Jaz imam pa tak problem; naprimer mama mi kdaj nekaj reče ali pove kakšno “zanimivost” o kakšni stvari, jaz pa ji lepo povem, da nima prav. Ona potem še vztraja in vztraja, da ima prav in, da jaz nimam prav. Ko pa jaz dokažem, da se ona moti se ona začne znašat nad mano kdo sem jaz da ji lahko ukazujem in pravim kaj je prav in kaj ni, kako si upam, naj se takoj poberem v sobo in podobne stvari… Preprosto ne prenese tega, da se moti.

P.S: stara sem 14, ampak se trudim lepo pisat�

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close