Mama nezadovoljna z mano
Aha! Kar torej pomeni, da si že zrela ženska, živiš pri mami in ji piješ kri? Je tako?
In kakšne pravzaprav namene imamo? Resno sem imela namen svetovati, pač glede na tvoja leta in na to, ali si že samostojna ali ne, ampak ti nočeš povedat. Tudi prav. Pa saj niti nočeš nobenih konstruktivnih nasvetov, ne? Psihoterapija je brez veze, pustiti mater na miru je brez veze, ti boš itak še naprej delala tako kot do sedaj, ker si tako odločena in ker drugače ne gre. Saj nočeš nobenih sprememb, ne zares. In to je vsa resnica, tvoja mati je pa že itak spregledala, zakaj gre pri tebi. Večna žrtev, ki želi “pomagati” nesramni in zblojeni mami, da končno spregleda, kakšen biser ima pri sebi. Si tip ženske, ki nikoli ne bo nič spremenila pri sebi, ker če bi spremenila, potem ne bi mogla več igrati žrtve, je res?
Ah, saj boš itak ignorirala. Ignoriraš, kar ti ne paše, pa bo.:)) Kot to delaš že vse življenje.[/quote]
goožica, zozu ali kakorkoli že si, z vsakim svojim stavkom se močno motiš. Preberi si temo in boš mogoče dojela kako brcaš v temo. Veš moja mama je naporna, samo zlobna pa ni. Tebi pa zloba na ušesih ven tolče.
Aha! Kar torej pomeni, da si že zrela ženska, živiš pri mami in ji piješ kri? Je tako?
In kakšne pravzaprav namene imamo? Resno sem imela namen svetovati, pač glede na tvoja leta in na to, ali si že samostojna ali ne, ampak ti nočeš povedat. Tudi prav. Pa saj niti nočeš nobenih konstruktivnih nasvetov, ne? Psihoterapija je brez veze, pustiti mater na miru je brez veze, ti boš itak še naprej delala tako kot do sedaj, ker si tako odločena in ker drugače ne gre. Saj nočeš nobenih sprememb, ne zares. In to je vsa resnica, tvoja mati je pa že itak spregledala, zakaj gre pri tebi. Večna žrtev, ki želi “pomagati” nesramni in zblojeni mami, da končno spregleda, kakšen biser ima pri sebi. Si tip ženske, ki nikoli ne bo nič spremenila pri sebi, ker če bi spremenila, potem ne bi mogla več igrati žrtve, je res?
Ah, saj boš itak ignorirala. Ignoriraš, kar ti ne paše, pa bo.:)) Kot to delaš že vse življenje.[/quote]
Ej, ženska, ti si pa res poknjena tja v glavo.
Daj, če nimaš kaj pametnega povedat, se raje spelji iz teme.
Avtorica, tebi pa: vse dobro.
O čem bluziš? Kdo je rekel, da je vse v tem, da se odseliš od doma, je pa VELIKO. Prvo od vsega, če naj bi psihoterapija uspela, je ODSELITEV OD DOMA IN OHLADITEV ODNOSOV!!!!!! In če ima ženska več kot 30 let ji je to treba svetovati, ker je to osnova. In potem še nasvet, naj se posveti psihoterapiji.
Če pa je punca stara 18 let in odvisna od matere, je nasvet o odselitvi brezpredmeten, če nima ne službe ne sredstev za to. A razumeš ali narišemo?
In če je že odseljena, pa še vedno hodi k materi, ki ji najeda in jo daje v nič, so nasveti čisto drugi, ane?
Česa ne kapiraš?[/quote]
Sicer si zaslužiš popolne ignorance, ampak vseeno me zanima kako ti misliš, da lahko pri 18ih diplomiraš? Pa,, če bi bila pbrezposelna, kako bi si plačevala psihoterapije pa dopuste in tako naprej? O diplomi, terapijiah, dopustih in tako naprej, sem že vse tule pisala, ja v tej temi.
Se ti ne zdi, da malce neumnosti kvasiš? Razmisli o tem.[/quote]
Kdo pa pravi, da lahko pri 18 diplomiraš? A sem to kje napisala?
Kje lahko dobiš denar, če si brezposelna. Ja, kaj pa vem, saj nočeš povedat, ne?
Seveda si lahko plačuješ dopust, če si brezposeln. Kaj pa vemo, kje dobiš denar, če ne poveš. Morda imaš penzijo po očetu (tudi če si ga odpisala, nima veze), morda dobivaš socialno podporo, pa z njo hodiš na dopust, medtem ko ti mati vse ostalo plačuje. Morda imaš “je.bača”, ki ti plačuje, štos je, da ne vemo, ti pa ne poveš.:)
Torej praviš, da si zaposlena. Živiš pri mami? Imaš tipa, otroke? Si kako drugače odvisna od matere? Pretežka vprašanja?
Aha! Kar torej pomeni, da si že zrela ženska, živiš pri mami in ji piješ kri? Je tako?
In kakšne pravzaprav namene imamo? Resno sem imela namen svetovati, pač glede na tvoja leta in na to, ali si že samostojna ali ne, ampak ti nočeš povedat. Tudi prav. Pa saj niti nočeš nobenih konstruktivnih nasvetov, ne? Psihoterapija je brez veze, pustiti mater na miru je brez veze, ti boš itak še naprej delala tako kot do sedaj, ker si tako odločena in ker drugače ne gre. Saj nočeš nobenih sprememb, ne zares. In to je vsa resnica, tvoja mati je pa že itak spregledala, zakaj gre pri tebi. Večna žrtev, ki želi “pomagati” nesramni in zblojeni mami, da končno spregleda, kakšen biser ima pri sebi. Si tip ženske, ki nikoli ne bo nič spremenila pri sebi, ker če bi spremenila, potem ne bi mogla več igrati žrtve, je res?
Ah, saj boš itak ignorirala. Ignoriraš, kar ti ne paše, pa bo.:)) Kot to delaš že vse življenje.[/quote]
Ej, ženska, ti si pa res poknjena tja v glavo.
Daj, če nimaš kaj pametnega povedat, se raje spelji iz teme.
Avtorica, tebi pa: vse dobro.[/quote]
S čim točno se ne strinjaš od tega, kar sem napisala? Ali ti gredo samo osebne žalitve dobro od rok, argmentacije pa ti niso ravno močna stran?
Hvala vsem za prijazne nasvete in tistim, ki ste delile svoje izkušnje.
Hupika, pa gožica pa zozu pa karkoli že si, s tabo pa se mi resnično ne da ukvarjat. Lahko uproabiš še sto nikov, s tabo se preprosto ne bom ubadala. Vseeno ti želim, vse lepo, ker vidim, da moraš imeti res težave, ker imaš take bedne izpade.
Ja, to je pa največji problem.
Recimo mene je nadvse sram komu povedat, da me oče sovraži od malih nog. Sram me je povedat, da sem bila kot otrok deležna nasilja. Seveda ne od mame, da ne bo pomote. Pa cel kup stvari je, ki si jih preprosto ne upam povedat, ker me je sram. Velikokrat sem bila zasmehovana v šoli zaradi manjših zadev kot so te, zato sem se zaprla kot školjka. Obenem se pa povsem zavedam, da je to res, kar ti praviš. Pri terapevtu pa zamrznem, ker me je sram. Bedasto, ampak prek tega še nisem prišla. Pa zavestno povsem dobro vem kaj je prav in kaj ni. Z jezikaa pa ne gre.[/quote]
rabiš čas zato, da se lahko sama sprijazniš s tem. jaz pri 30 tudi nisem z nikomer mogla govorit o ničemer, potem pa sem se malo po malo začela odpirat.
do 25 leta pa menda nisem bila sposobna niti nekih običajnih stikov z ljudmi imet. se mi zdi, da bolj, kot sem se oddaljevala – časovno in krajevno od primarne družine, bolj sem osebnostno rasla….
Sicer si zaslužiš popolne ignorance, ampak vseeno me zanima kako ti misliš, da lahko pri 18ih diplomiraš? Pa,, če bi bila pbrezposelna, kako bi si plačevala psihoterapije pa dopuste in tako naprej? O diplomi, terapijiah, dopustih in tako naprej, sem že vse tule pisala, ja v tej temi.
Se ti ne zdi, da malce neumnosti kvasiš? Razmisli o tem.[/quote]
Kdo pa pravi, da lahko pri 18 diplomiraš? A sem to kje napisala?
Kje lahko dobiš denar, če si brezposelna. Ja, kaj pa vem, saj nočeš povedat, ne?
Seveda si lahko plačuješ dopust, če si brezposeln. Kaj pa vemo, kje dobiš denar, če ne poveš. Morda imaš penzijo po očetu (tudi če si ga odpisala, nima veze), morda dobivaš socialno podporo, pa z njo hodiš na dopust, medtem ko ti mati vse ostalo plačuje. Morda imaš “je.bača”, ki ti plačuje, štos je, da ne vemo, ti pa ne poveš.:)
Torej praviš, da si zaposlena. Živiš pri mami? Imaš tipa, otroke? Si kako drugače odvisna od matere? Pretežka vprašanja?[/quote]
Ženska je anpisala, da je diplomirala. Ti sprašuješ, če je mogoče 18letnica?
Ona je napisala, da je diplomirala, ti ugibaš, če ima mogoče penzijo po očetu. Vsak, ki ima vsaj malo mozga v glavi, ve, da ti morebitna penzija po staršu pripada dokler študiraš oz. najkasneje do 26tega leta. Ona je pa diplomirala.
Glej zgoraj koliko penzije imama, se ti zdi, da lahko preživlja z njo še hčer? A ti resno misliš, da je to možno? Pa avtorica je napsiala, da želi mami plačat dopust, ker mama nima denarja.
To verjetno ti ne dojameš.
Avtorica, je napisala, da je to njeno edino sorodstvo. TOrej očitno nima otrok. Ali otroci zate niso sorodstvo?
Mislim ej, kake neumne sprašuješ.
Baba zblojena si res, menda ne bo avtorica sem gor pisala vseh osebnih podatkov. Zato, da bi se ti naslajala.
Ja, to je pa največji problem.
Recimo mene je nadvse sram komu povedat, da me oče sovraži od malih nog. Sram me je povedat, da sem bila kot otrok deležna nasilja. Seveda ne od mame, da ne bo pomote. Pa cel kup stvari je, ki si jih preprosto ne upam povedat, ker me je sram. Velikokrat sem bila zasmehovana v šoli zaradi manjših zadev kot so te, zato sem se zaprla kot školjka. Obenem se pa povsem zavedam, da je to res, kar ti praviš. Pri terapevtu pa zamrznem, ker me je sram. Bedasto, ampak prek tega še nisem prišla. Pa zavestno povsem dobro vem kaj je prav in kaj ni. Z jezikaa pa ne gre.[/quote]
rabiš čas zato, da se lahko sama sprijazniš s tem. jaz pri 30 tudi nisem z nikomer mogla govorit o ničemer, potem pa sem se malo po malo začela odpirat.
do 25 leta pa menda nisem bila sposobna niti nekih običajnih stikov z ljudmi imet. se mi zdi, da bolj, kot sem se oddaljevala – časovno in krajevno od primarne družine, bolj sem osebnostno rasla….[/quote]
Hvala za tvojo izkušnjo. Mi je malce v tolažbo, da še ni vse izgubljeno.
Včasih si mislim, da sem edina taka pa mi je kar malo lažje, če ugotovim, da nisme čisto edina in da je še kaj upanja.
Aha! Kar torej pomeni, da si že zrela ženska, živiš pri mami in ji piješ kri? Je tako?
In kakšne pravzaprav namene imamo? Resno sem imela namen svetovati, pač glede na tvoja leta in na to, ali si že samostojna ali ne, ampak ti nočeš povedat. Tudi prav. Pa saj niti nočeš nobenih konstruktivnih nasvetov, ne? Psihoterapija je brez veze, pustiti mater na miru je brez veze, ti boš itak še naprej delala tako kot do sedaj, ker si tako odločena in ker drugače ne gre. Saj nočeš nobenih sprememb, ne zares. In to je vsa resnica, tvoja mati je pa že itak spregledala, zakaj gre pri tebi. Večna žrtev, ki želi “pomagati” nesramni in zblojeni mami, da končno spregleda, kakšen biser ima pri sebi. Si tip ženske, ki nikoli ne bo nič spremenila pri sebi, ker če bi spremenila, potem ne bi mogla več igrati žrtve, je res?
Ah, saj boš itak ignorirala. Ignoriraš, kar ti ne paše, pa bo.:)) Kot to delaš že vse življenje.[/quote]
goožica, zozu ali kakorkoli že si, z vsakim svojim stavkom se močno motiš. Preberi si temo in boš mogoče dojela kako brcaš v temo. Veš moja mama je naporna, samo zlobna pa ni. Tebi pa zloba na ušesih ven tolče.[/quote]
Sem prebrala temo, hvala. In videla, da sprejmeš samo tisto, kar teče na tvoj mlin in kar že itak delaš: teženje materi. Mati noče tvoje pomoči. Dejstvo – tako si povedala. Ti ji hočeš vsiliti svojo pomoč. Vprašanje, ki se postavlja je samo tole: zakaj na vsak način rineš z glavo skozi zid (to ti je zapisala celo ena, ki je “na tvoji strani”), če si do sedaj dodobra videla, da ne pali pri tvoji materi. Zakaj torej na vsak način neka nujnost pomagati ji, čeprav se tvoje pomoči otepa, je ne ceni, tebe pa tudi ne, če ne zato, ker nujno potrebuješ biti žrtev? Zakaj? No, če bi povedala, koliko si stara, bi se zadeva morda razjasnila, ampak nočeš. Okej.
Torej kljub vsemu nasvet: razmisli, zakaj tako rineš vanjo in ji hočeš “pomagat”, če ona tega noče? Zelo enostavno je vse skupaj odpraviti s tem, da rečeš, da zato, ker jo imaš rada in bi ji rada pomagala, bla bla bla. Navadno nakladanje, kar bi ti povedal tudi vsak psiholog, če bi ga hotela poslušat. Pa ga nisi hotela, tudi to z razlogom, ali ne? Ker bi odkril malo manj pozitivne lastnosti tvoje psihe, ki pa jih potiskaš daleč stran od sebe. Nočeš slišat, da uživaš v igri žrtve. Si v fazi negiranja, bi rekli psihologi.:)
Je pa seveda jasno, da vpogled vase pri tebi ne pride v poštev, ker bi pokvaril celotno sliko o sebi in tvoji mami. Ona kot zmaj in negativna oseba, ti kot pozitivka, ki samo želi pomagat, čeprav na svojo škodo. Hehehe. Če bi le bile stvari tako simpl.:)
goožica, zozu ali kakorkoli že si, z vsakim svojim stavkom se močno motiš. Preberi si temo in boš mogoče dojela kako brcaš v temo. Veš moja mama je naporna, samo zlobna pa ni. Tebi pa zloba na ušesih ven tolče.[/quote]
Sem prebrala temo, hvala. In videla, da sprejmeš samo tisto, kar teče na tvoj mlin in kar že itak delaš: teženje materi. Mati noče tvoje pomoči. Dejstvo – tako si povedala. Ti ji hočeš vsiliti svojo pomoč. Vprašanje, ki se postavlja je samo tole: zakaj na vsak način rineš z glavo skozi zid (to ti je zapisala celo ena, ki je “na tvoji strani”), če si do sedaj dodobra videla, da ne pali pri tvoji materi. Zakaj torej na vsak način neka nujnost pomagati ji, čeprav se tvoje pomoči otepa, je ne ceni, tebe pa tudi ne, če ne zato, ker nujno potrebuješ biti žrtev? Zakaj? No, če bi povedala, koliko si stara, bi se zadeva morda razjasnila, ampak nočeš. Okej.
Torej kljub vsemu nasvet: razmisli, zakaj tako rineš vanjo in ji hočeš “pomagat”, če ona tega noče? Zelo enostavno je vse skupaj odpraviti s tem, da rečeš, da zato, ker jo imaš rada in bi ji rada pomagala, bla bla bla. Navadno nakladanje, kar bi ti povedal tudi vsak psiholog, če bi ga hotela poslušat. Pa ga nisi hotela, tudi to z razlogom, ali ne? Ker bi odkril malo manj pozitivne lastnosti tvoje psihe, ki pa jih potiskaš daleč stran od sebe. Nočeš slišat, da uživaš v igri žrtve. Si v fazi negiranja, bi rekli psihologi.:)
Je pa seveda jasno, da vpogled vase pri tebi ne pride v poštev, ker bi pokvaril celotno sliko o sebi in tvoji mami. Ona kot zmaj in negativna oseba, ti kot pozitivka, ki samo želi pomagat, čeprav na svojo škodo. Hehehe. Če bi le bile stvari tako simpl.:)[/quote]
Ok, gožica, ti bom odgovorila, čeprav vem, da si prišla sem gor samo prepirat.
Glej, mama je dosti v bolnici. Komaj čaka, da ji pridem na obisk. Sprašuje kdaj pridem. Torej kje je tu vsiljevanje?
Ko je sama doma, komaj čaka, da pridem, ker je osamljena, ker se rada z nekom pogovarja.
Ni ji pa do tega, da bi ji finančno kaj pomagala. Ostale pomoči si pa zelo želi.
Na ostala tvoja natolcevanja se mi pa res ne da odgovorjat.
In zakaj se je potrebno iti detekcije, če bi lahko avtorica napisala enostavno tako, da je pač stara 35 let in živi pri materi?
Ker se boji zapisov, da naj se odseli od nje, če ima sredstva za preživljanje? Najbrž ne?
In to je tudi edini pravi nasvet. Tudi psihoterapevti bi ji isto svetovali, preden sploh bi se šla psihoterapije.
Se strinjam z zapisom “zozu”. Avtorica želi biti žrtev in želi biti materina odrešiteljica. Iz istega razloga tudi zavraša psihoterapijo oz. se ji ni “posrečila”. Vse njeno življenje, ki bi se moralo vrteti okoli drugih zadev, se vrti okoli matere. Ali vam podatek, da mati noče njene pomoči, ničesar ne pove?
Avtorica, se bo treba poglobiti v razloge za svoje vedenje, ne pa samo iskati tiste, ki te bodo hvalili in ti potrjevali.
In zakaj se je potrebno iti detekcije, če bi lahko avtorica napisala enostavno tako, da je pač stara 35 let in živi pri materi?
Ker se boji zapisov, da naj se odseli od nje, če ima sredstva za preživljanje? Najbrž ne?
In to je tudi edini pravi nasvet. Tudi psihoterapevti bi ji isto svetovali, preden sploh bi se šla psihoterapije.
Se strinjam z zapisom “zozu”. Avtorica želi biti žrtev in želi biti materina odrešiteljica. Iz istega razloga tudi zavraša psihoterapijo oz. se ji ni “posrečila”. Vse njeno življenje, ki bi se moralo vrteti okoli drugih zadev, se vrti okoli matere. Ali vam podatek, da mati noče njene pomoči, ničesar ne pove?
Avtorica, se bo treba poglobiti v razloge za svoje vedenje, ne pa samo iskati tiste, ki te bodo hvalili in ti potrjevali.[/quote]
ne živi pri materi. vsa detekcija in vsa psihoanaliza ti je šla v maloro s tem podatkom.
in edini pravi nasvet, po tvoje, je sfalil cilj.
Upoštevaj svoj nasvet in ignoriraj, ker res ni vredno. Ko nekdo uporabi deset različnih nickov, odgovarja sam sebi in provocira je škoda tudi sekunde našega časa in energije.
Tebi pa želim samo vse dobro. Dobila si kar nekaj res dobrih odgovorov in nasvetov in upam, da kaj od tega vsak malo premakne odnose. Sicer je zelo težko spreminjati odrasle osebe, še težje je spremembe doseči pri svojih starših pa vendar zakaj ne poiskusiti. na koncu je pa itak bistveno samo to, da ti veš, da jo imaš rada in ji stojiš ob strani in to ve tudi ona pa čeprav sta obe nerodni pri izražanju svojih čustev. Dejanja povedo veliko.
Mislim, da si veliko stvari umišljaš, Recmo to, da sem se prišla sem gor samo prepirat. Nikakor ni res. Razjezilo me je to, da nočeš odgovoriti na preprosta vprašanja. Ali je tako težko povedat, kakšna točno je tvoja odvisnost od nje. Po enih 50 postih smo se torej prebili do tega, da imaš svojo zaposlitev. Še vedno ne vemo, ali živiš pri njej ali ne. Praviš, da komaj čaka, da prideš, ko je sama doma. Ko si ti v službi ali ko si doma v svojem stanovanju?
Umišljaš si tudi morda, da mama komaj čaka, da prideš. Človek, ki z veseljem pričakuje nekoga, ga ne blati in mu ne govori, “ali se je oskubil”, ga ne zmerja in zbada. Če je tako, potem komaj čaka, da prideš ti, da se bo nad teboj znašala. Meni na misel ne bi prišlo, da bi prihajala na obisk k materi, ki bi “komaj čakala, da jaz pridem”, ko bi ša prišla, bi me zmerjala in dajala v nič. Saj nisem nora!!! A ti si? Ali si mazohistka? Uživaš v tem, da te ona obklada? In najpomembnejše: zakaj hodiš k njej (če ne živiš tam), če te ves čas daje v nič? Zakaj ne odneseš pete takoj, ko ti eno tako prijavi? Ji poveš direktno, da žaljivk ne boš poslušala in da če hoče, da prideš, naj se potrudi kulturnega pogovora s teboj. In tega se držiš potem.
Česa nisi povedala, ker ne poznam človeka, ki bi se prostovoljno pustil blatit in je.bat v glavo, če mu tega ni treba. Ali rabiš take materine eskapade in si torej bolnica ali pa si nam nekaj zamolčala.
Mislim, da si veliko stvari umišljaš, Recmo to, da sem se prišla sem gor samo prepirat. Nikakor ni res. Razjezilo me je to, da nočeš odgovoriti na preprosta vprašanja. Ali je tako težko povedat, kakšna točno je tvoja odvisnost od nje. Po enih 50 postih smo se torej prebili do tega, da imaš svojo zaposlitev. Še vedno ne vemo, ali živiš pri njej ali ne. Praviš, da komaj čaka, da prideš, ko je sama doma. Ko si ti v službi ali ko si doma v svojem stanovanju?
Umišljaš si tudi morda, da mama komaj čaka, da prideš. Človek, ki z veseljem pričakuje nekoga, ga ne blati in mu ne govori, “ali se je oskubil”, ga ne zmerja in zbada. Če je tako, potem komaj čaka, da prideš ti, da se bo nad teboj znašala. Meni na misel ne bi prišlo, da bi prihajala na obisk k materi, ki bi “komaj čakala, da jaz pridem”, ko bi ša prišla, bi me zmerjala in dajala v nič. Saj nisem nora!!! A ti si? Ali si mazohistka? Uživaš v tem, da te ona obklada? In najpomembnejše: zakaj hodiš k njej (če ne živiš tam), če te ves čas daje v nič? Zakaj ne odneseš pete takoj, ko ti eno tako prijavi? Ji poveš direktno, da žaljivk ne boš poslušala in da če hoče, da prideš, naj se potrudi kulturnega pogovora s teboj. In tega se držiš potem.
Česa nisi povedala, ker ne poznam človeka, ki bi se prostovoljno pustil blatit in je.bat v glavo, če mu tega ni treba. Ali rabiš take materine eskapade in si torej bolnica ali pa si nam nekaj zamolčala.[/quote]
a lahko nehaš?
ker res nimaš pojma, kakšni so lahko odnosi med starši in otroci, ko so oboji že odrasli. res ne.
in mati ni nadležna soseda, ki jo lahko odpikaš in ignoriraš do konca svojega življenja
Hahaha, saj je bil samo primer. Ne trdim, da si stara 35 in živiš pri materi.:))) Primer pač, ki bi se ga dalo iz tvojih dotedanjih zapisov izvleči. Ali pa, da si stara 25 in živiš sama doma. Ali pa, da si stara …. nima veze. Hotela sem povedat, zakaj ne zapišeš jasno in glasno, kako stvari s teboj stojijo? Česa se bojiš?
Očitno sama o sebi meniš, da ni prav, da je tako, kot je. Da si nekje zamočila. Če že ne zmoreš povedat, kaj je na stvari. Ker dejstvo je, da so nasveti zelo različni glede na to, koliko je nekdo star in kolikšna je njegova odvisnost od staršev.
Za eno spodaj, ki misli, da sama sebi odgovarjam. V tej temi se javljam samo s tem nickom.
Mislim, da si veliko stvari umišljaš, Recmo to, da sem se prišla sem gor samo prepirat. Nikakor ni res. Razjezilo me je to, da nočeš odgovoriti na preprosta vprašanja. Ali je tako težko povedat, kakšna točno je tvoja odvisnost od nje. Po enih 50 postih smo se torej prebili do tega, da imaš svojo zaposlitev. Še vedno ne vemo, ali živiš pri njej ali ne. Praviš, da komaj čaka, da prideš, ko je sama doma. Ko si ti v službi ali ko si doma v svojem stanovanju?
Umišljaš si tudi morda, da mama komaj čaka, da prideš. Človek, ki z veseljem pričakuje nekoga, ga ne blati in mu ne govori, “ali se je oskubil”, ga ne zmerja in zbada. Če je tako, potem komaj čaka, da prideš ti, da se bo nad teboj znašala. Meni na misel ne bi prišlo, da bi prihajala na obisk k materi, ki bi “komaj čakala, da jaz pridem”, ko bi ša prišla, bi me zmerjala in dajala v nič. Saj nisem nora!!! A ti si? Ali si mazohistka? Uživaš v tem, da te ona obklada? In najpomembnejše: zakaj hodiš k njej (če ne živiš tam), če te ves čas daje v nič? Zakaj ne odneseš pete takoj, ko ti eno tako prijavi? Ji poveš direktno, da žaljivk ne boš poslušala in da če hoče, da prideš, naj se potrudi kulturnega pogovora s teboj. In tega se držiš potem.
Česa nisi povedala, ker ne poznam človeka, ki bi se prostovoljno pustil blatit in je.bat v glavo, če mu tega ni treba. Ali rabiš take materine eskapade in si torej bolnica ali pa si nam nekaj zamolčala.[/quote]
a lahko nehaš?
ker res nimaš pojma, kakšni so lahko odnosi med starši in otroci, ko so oboji že odrasli. res ne.
in mati ni nadležna soseda, ki jo lahko odpikaš in ignoriraš do konca svojega življenja[/quote]
Točno to lahko narediš, če te ob obisku pri njej obklada in zmerja. Nimam pojma, kakšni so lahko odnosi med otroci in starši? A misliš, da sem samorastnik brez staršev? In ja, če te je starš vse življenje v nič dajal in ti celo zdaj, ko si odrasel serje po glavi, je vsakemu normalnemu jasno, da mora prekinit odnose ali vsaj zelo zelo omejiti. In če ni nobenega napredka, ja, tudi do konca življenja se lahko prekine odnose. In ne samo lahko: moral bi bili tega sposoben, če hočeš sebe rešiti. Kaj ti ni jasno?
Upoštevaj svoj nasvet in ignoriraj, ker res ni vredno. Ko nekdo uporabi deset različnih nickov, odgovarja sam sebi in provocira je škoda tudi sekunde našega časa in energije.
Tebi pa želim samo vse dobro. Dobila si kar nekaj res dobrih odgovorov in nasvetov in upam, da kaj od tega vsak malo premakne odnose. Sicer je zelo težko spreminjati odrasle osebe, še težje je spremembe doseči pri svojih starših pa vendar zakaj ne poiskusiti. na koncu je pa itak bistveno samo to, da ti veš, da jo imaš rada in ji stojiš ob strani in to ve tudi ona pa čeprav sta obe nerodni pri izražanju svojih čustev. Dejanja povedo veliko.[/quote]
kaj ni vredno? Edini nasveti, ki bi res kaj pomagali so točno tisti od gožice in co.
Vi jo pa le trepljajte po rami, bo res pomagalo…..
Upoštevaj svoj nasvet in ignoriraj, ker res ni vredno. Ko nekdo uporabi deset različnih nickov, odgovarja sam sebi in provocira je škoda tudi sekunde našega časa in energije.
Tebi pa želim samo vse dobro. Dobila si kar nekaj res dobrih odgovorov in nasvetov in upam, da kaj od tega vsak malo premakne odnose. Sicer je zelo težko spreminjati odrasle osebe, še težje je spremembe doseči pri svojih starših pa vendar zakaj ne poiskusiti. na koncu je pa itak bistveno samo to, da ti veš, da jo imaš rada in ji stojiš ob strani in to ve tudi ona pa čeprav sta obe nerodni pri izražanju svojih čustev. Dejanja povedo veliko.[/quote]
kaj ni vredno? Edini nasveti, ki bi res kaj pomagali so točno tisti od gožice in co.
Vi jo pa le trepljajte po rami, bo res pomagalo…..[/quote]
Nasveti kogarkoli, ki se pogovarja sam s seboj niso nikoli vredni sekunde našega časa. Človek, ki ima psihične težave mora namreč najprej urediti stvari pri sebi, šele nato bo lahko pomagal drugim.
Dvajste sporočil v isti temi, pod različnimi imeni, marsikateri kot odgovor ali potrjevanje sami sebi pač ni znak duševnega zdravja.
Šavrinka, hvala za lepe želje. Sem pa opazila ja, da ista oseba uporablja kup nikov.
Se bom potrudila, da ji bom res stala ob strani. Sedaj ji ne stojim dovolj. Se pa res bojim, da jo izgubim.
Ne vem zakaj, res je, mame ne odpikaš kar tako. S tem, da mama me ima v bistvu rada in se trudi. Je pa tako kot je omenila šavrinka, izredno nerodna pri tem. Pa jo imam pravico obsojat? Ne, ker pri sebi opažam, da sem ravno tako štorasta pri odnosih do ljudi.
Kitovka, tole je javni forum in nisem nora, da bi sem gor napisala vse osebne stvari. Vprašanje je bilo pa predvsem v smer kako reagirat na boleče besede, kako izboljšati komunikacijo. Vseeno ali sem stara 25 ali 55. Namen je, da izboljšam svoj odziv.
Pa še enkrat bi poudarila: moja mama ni slab človek in ne serje mi po glavi. Nekatere osebe, ki uporabljajo več nikov, so malce prikrojile zadeve, ampak povsem napačno.
kčpo, to pa prvič slišim. Mi lahko svetuješ kako dobiš psihoterapevta prek napotnice?
Upam, da ne mešaš tega s psihiatrom? Ker psihatra pa res lahko dobiš prek napotnice.
Forum je zaprt za komentiranje.