Malice v OŠ
Točno to sem mislila napisat kot silvy. V vrtcu otroci jedo bolj ali manj zdravo – veliko sadja, zelenjave, večinoma polnozrnat kruh, peciva spečena v vrtcu iz polnozrnate moke. Pa ni nobenih problemov, otroci radi jedo.
Hči je letos prvošolka in nad prehrano sem zelo razočarana. Rogljički, krofi, kinder pingui, napolitanke….
Zadnjič je bilo po dnevniku, da so šolam poslali nove smernice o izdelavi jedilnika. To je verjetno le priporočilo? Šolarjem naj nebi dajali že narejenih pekovskih izdelkov, sadje pri vsakem obroku.
Drage moje kar nekam bi vas poslala, ko sem prebirala vaša mnenja o malcah. Malce v šoli so PROBLEM že za zdrave otroke, kaj šele za bolne. Imam otroka s celiakijo in ne sme uživati glutena . Prehrana brez glutena je dražja zato mora moj otrok v šoli jesti vsak dan intesov brezglutenski kruh in marmelado ali evrokrem. Kruh prinese vskoraj vsak dan v torbi domov, ker je podoben stiroporu (kdor ga je poskusil mi bo pritrdil).
Poskusite se postaviti v položaj devetletnega otroka, ki gleda vrstnike , ki se mastijo z pizzo, rogljički on pa je vsak dan suh kruh. in odnos šole brezglutensko prehrano enači z vegetarjansko, čeprav je razlika v tem, da je moj otrok ob neusrezni prehrani obsojen na smrt.
Tako drage( Žana) moje razmislite malo o tem in potem debatirajte naprej.
No Dadaja, diena prehrana je pa sploh poglavje zase. In kruh, ki ga omenjaš, res ni vrhunec kulinaričnega užitka. Ko sem sama hodila v šolo ni bilo niti za pomislit, da bi mi kdo zagotovil brezglutensko dieto. Malico sem nosila s seboj, hecno pa je bilo to, da bi vsi sošolci z veseljem pojedli mojo malico, jaz bi pa umrla za en kos navadnega kruha z ribjim namazom, ki so ga dobili ostali :-)))
V glavnem, dobro vem, o čem govoriš. Na tvojem mestu bi kruh rajši pekla sama in delala sendviče otroku doma. Verjemi, da ni primerjave.
Žalostno je to, da marsikje potrebo po dietni hrani označijo za izbirčnost.
Zdaj, ko berem, kakšna je miselnost kadra, ki skrbi za otroško prehrano, me to niti ne čudi več.
Upam, da je žana redka izjema v svojem poklicu, sicer je vse skupaj res velika žalost.
Da so pa otroci izbirčni je v prvi vrsti krivda staršev, vsekakor pa tudi krivda sistema, ki se niti ne potrudi približat zdrave hrane otrokom. samo da je poceni. In na mladih svet stoji? Naj bi, denarja za njihovo zdravje je pa škoda.
Lp. Še jaz bi nekaj dodala nekaj na to temo. Sem vodja prehrane v OŠ. Moja izkušnja je, da otroci res ne marajo zelenjave (ko je bilo rdeče zelje, je prvošolka rekla, da teh češenj ne bo jedla) in veliko zelenjave tudi ne poznajo. Ko je bil skutni namaz s sadjem, smo večino vrgli vstran. Prosene kaše s suhimi slivami sploh ne upam več dati, ker smo jo dobili komplet vso nazaj. Celo učiteljice so imele pripombe. Vodja prehrane je v kar veliki dilemi, saj ne koristi pretirano zdrava malica, če je nihče ne je. Vsekakor pa za malico nimamo krofov. Ehkrat na mesec je pizza, enkrat hot dog, enkrat jabolčni zavitek in enkrat burek. Drugače pa so namazi, marmelada, med, sir ,..
Avena!
Saj pečem kruh doma to ni problem, tudi prvo leto sem ji pripravljala malice za všolo. Ker je na šoli kar nekaj celiakašev so nam zagotovili brezglutensko prehrano, da ne bi bili otroci prikrajšani in izjeme ker niso smeli malcati z ostalimi.
To je zelo pohvalno in večkrat na leto dobimo to servirano od ravnatelja kakšno veliko uslugo nam dela, pri tem pa pozablja, da je šola po zakunu dolžna poskrbeti za en obrok učenca.
Seveda smo se preko sveta staršev in sveta šole izpostavili in zahtevali popis dobaviteljev brezglutenske hrane, pa je bil rezultat, da bodo naši otroci še dolgo hodili v šolo in naj ne drezamo v osje gnezdo.
Zaradi slbe kvalitete hrane sem odpovedala kosilo in bila zaradi tega na zagovoru pri vodji prehrane, ker sem jim podrla shemo načrtovanja.
Ko pa sem želela videt jedilnik pa ga niso imeli.
Pa dovolj o tem otroci z posebnimi potrebami pri prehrani so v naši šoli izenačeni z vegetarjanci. in če imamo kakšne pripombe vedno naletijo na gluha ušesa.
Ne morem mimo, ko prebiram te komentarje in sem zgrožena, če tako misleči upravljajo s šolsko prehrano kot tu razpravlja žana. Moji otroci so starejši,že izven šole. V času obiskovanja osnovne šole je bila malica v glavnem slaba. Vse je moralo biti pakirano – tako se je dogajalo, da krušno pecivo domačega peka ni bilo higiensko primerno. Povsem ustrezale pa so razne rezine peciva (biskviti, politanke in podobno), samo da je bilo originalno zapakirano v folijo, trajnost tega izdelka pa kar nekaj mesecev. To da misliti o njegovem “BIO” izvoru – beri, zadeva je bila polna konzervansov. Šola je ob tem dvignila roke – samo delili so te pakete pa je bilo rešeno. Toliko v premislek. M oje mneje je, da bi se prav ob šolski malici lahko gradilo in poglabljalo znanje o zdravem prehranjevanju. Pa brez zamere!
A mi lahko katera razloži kaj je žana takega napisala, da jo obsojate vse po vrsti. Zgleda da samo jaz ne razumem tega konteksta. Da je prosila kresnico naj napiše želje za malico, ki bi si jo želela za otroke in ste jo napadle kot zveri. Saj otrici ne morejo biti drugačni, če že starši upijejo in samo kritizirajo . Jao nam pri takem folku.
Kar nekaj takih stvari je napisala, s katerimi se ne strinjam. In sicer, da imajo otroci radi samo bel kruh, dunajske zrezke in pomfri, da ostala hrana vsa ostaja, da sploh ne poznajo zelenjave, da velika večina staršev doma ne kuha, da pošiljajo svoje otroke dnevno na pice in fast food,…
Se ne strinjam s tem in se nikoli ne bom! Nekaj vem o tem tudi zato, ker sem zaposlena na šoli. Pri nas doma pa lahko na prste prešteješ dneve v letu, ko ne kuhamo.
In še nekaj. moje mnenje je, da večina staršev niti nima toliko pod palcem, da bi dnevno hodili ven jest.
Predvbsem pa NI VPEAŠALA ampak cinično to zahtevala, tako ali tako pa bi vsak moj odgovor obrnila tako, da bi bil nehativen. Saj je sama sebi pljuvala v skledo.
Ne vem, kje sem jaz napisala, naj otroci jedo dunajske zrezke in sadne kupe s smetano. Se pravi se je del stvari tudi kar lepo izmislila.
Jaz sem že takoj napisala, kaj v prehrani pogrešam, če je pa ona tak strokovnjak, bi pa lahko pisala kot prvo na malo bolj normalnem nivoju, kot drugo pa to svojo strokovnost tudi pokazala. Vsaj s primernimi vpisi.
Na naši šoli os Oskar Kovačič v Lj. imam 3 otroke. Vsi jedo malico in kosilo in so zelo zadovoljni. V šoli kuhajo sami kosila in tudi malice pripravljajo sami, zato jih moram pohvaliti tudi javno.
Se mi pa smilijo otrici tistih staršev, ki samo kritizirajo naredijo pa nič, da bi se stanje izboljšalo na njihovih šolah. Imajo tudi alternativo in sicer naj si otrok prinese vsak dan s seboj malico. In kaj se bo našlo v tej vrečki? enako kot v šolah pakirani sirčki. krofi, salame…..
Prebiram poste in lahko rečem, da se strinjam z matejko, swarovsky, majom in žano…in še nekaterimi….
samo kritike brez konkretnih predlogov ne bodo rešile problema. Zato pa tudi problem še vedno ostaja.
Dejstva, kot je konkretno navedla majam kažejo na to kar je trdila že v začetku žana.
Poizkusi “zdrave” hrane se končajo v odpadkih, ko pa je na jedilniku junk, pa ni ostankov…
Torej… bistvo rešitve problema je na vzgoji staršev: če bodo starši otroke naučili kaj in kako jesti, tudi v šoli ne bo toliko problemov. Druga rešitev je: vsi, ki so nezadovoljni s šolsko prehrano naj nosijo malico s seboj od učiteljev do učencev. Za vse pa nikoli ne bo prav, žal, eni so bolj “zdravo osveščeni” drugim je to področje manj pomembno.
Srečno.
Če otroci prisegajo samo na junk, je zato tudi kriva šola.
V vrtcih imajo zelo zdravo prehrano, od zelenjavnih juh, namazov, sadja, solate, polnozrnatega, koruznega in kaj vem še vse kakšnega kruha. Seveda se najdejo tudi hrenovke in bel kruh, vendar v mejah normale.
In vsi otroci, bolj ali manj veselo, to zdravo hrano jedo. Zbirčneže najdeš povsod.
Potem pa pridejo v šolo, kjer jim omenjenih stvari ne ponujajo več dnevno, ampak morda le še tu in tam, da potem lahko trdijo, kako otroci ne marajo ne črnega kruha, ne zelenjave, ne namazov, ne zdrave hrane na sploh.
Moja, do odhoda v šolo ni bila navajena malicat raznih rogljičkov in ostalega mastno-sladkega peciva. Je bila čisto zadovoljna s črno bombico in navadnim jogurtom, kot so imeli v vrtcu. Zdaj se seveda nad tem zmrduje, ampak to je krivda šole, ki jo je navadila na rogljičke in ostal junk za malico.
Po letu ali dveh junk prehrane, je pa normalno, da vse ostalo roma v smeti. Ta hrana te dobesedno zasvoji, oglejte si film superzise me, če ne verjamete.
Kdo je zdaj tu kriv?
Škoda, bi se vsdaj videlo, v katerem grmu tiči zajec. Meni roko na srce še vedno ni jasno, kako lahko trdijo žana in njej podobni, česa otroci ne marajo.
Konkretni predlogi pravite? A niso dovolj tisti predlogi, ki smo jih vsi skupaj napisali? Če se iz vsega tega ne da potegnit enega konkretnega jedilnika, potem pa res nimamo strokovnjakov na področju prehrane.
Krasno si je reči strokovnjak, če vse drugi zate naredijo!
ja pa po drugih pljuvat namesto kaj ukrenit.če pa vam človek hoče dopovedat da so za take reči pristojni ljudje ki lahko kaj spremenijo ,da se obrnite nanje si pa butelj da ga ni večjega, vsi smo enaki,kuharice pa nesposobne. tukaj ste se oglasile tudi učiteljice,nekatere ste izredno prizadevne in se trudite da otroke kaj naučite,nekatere ste pa popoln podn. kako bi se vam zdelo, če bi vam rekla da ste popolnoma vse nesposobne,ne znate učit,menim da bi tiste ki se trudite delati res vzorno,da otroci radi obiskujejo vaše ure poskočile do stropa.tako je izpadlo za šolske malice-vse smo nesposobne. od danes naprej ne vzamem nobenega starša več v kuhinjo,nitislučajno pa ne k jedilnikom.dobrota je res sirota.če je pa res ta firma ki tej šoli dobavlja hrano res tako slaba,pa jo še vedno lahko zamenjate,namesto da vse tlačite v isti koš.
drage učiteljice pa ne zamerite česem ravno vas dala za primer,lahko dam tudi trgovke, zdravnike,medicinske sestre,…. nekdo nam je pač všeč,nekdo pa ne.
Na podlagi česa pa ti lahko komorkoli rečeš, kako uspešen je v svojem poklicu? No, prosim… res me zanima. O mojem poklicu ne govorimo, niti ne dajem izjav o tem, kako delam. Trenutno debatiramo o malicah in prehrani v osnovnih šolah, kjer si pa dejavna ti.
Draga žana, če ne vidiš, sama sebi pljuvaš v skledo, kot sem že nekajkrat rekla. Poglej samo svoje odzive na vpise. Če je slučajno tema zašla s poti, to ni moja krivda. Jaz sem samo lepo vprašala, kakšne izkušnje imejo ljudje z že omenjenim podjetjem in kakšne malice so drugod po šolah. Več kot očitno si se TI takoj počutila ogroženo in začela pisat oslarije o dunajskih zrezkih, smetani in še čem. S svojimi izjavami daješ vtis, da ti nekako ni preveč mar za prehrano, ker je situacija tako ali tako grozna in se nič ne da spremenit.
Kaj bi pa naredila, če bi ti kdo napisal konkreten jedilnik? Kaj?* Spet bi našla nekaj sargumentov, a katerimi bi ga “zatolkla”.
Vsi pišete, kako nič ne ukrenemo. Ne moremo, kajti vodstvu šole zaenkrat ni mar, svet staršev je dosegel samo nikoli dokončan spor. Pa nehaj končno že o tej konkretnih primerih, ker jih je bilo napisanih že ogromno.
Podpiram vse napisano od Žane. Najbolj se tu preseravate tiste, ki doma
sploh ali pa zelo malo kuhate in tiste, ki o kuhariji veste zelo malo.
Pripravite vsak dan otroku malico in naj jo nese v šolo. Kdo pa pravi, da
mora šola skrbeti za prehrano vaših “ubogih” otročkov, ko doma poznate
samo pizzo in Mc.donija.
Za vse tiste ki poznate Sodexo. moram priznati, da smo bili starši, vsaj večina od nas, zelo zaskrbljeni ko je šolsko kuhinjo prevzelo to podjetje. sedaj smo prav zadovoljni, strokovni delavci sodexa poslušajo naše želje, želje otrok in vodje prehrane in se tako skupaj trudimo sestaviti jedilnike, ki bodo zdravi in da bodo otroci vsaj nekaj pojedli. res je težko ugoditi 400 otrokom, včasih doma še enemu ne moreš.
Uf, sem komaj prebrala vse tole.
Ne vem, a tudi meni se zdi, da je Žana še kako prav napisala, čeprav mogoče na malce oster način. Ima pa zgodba vsekakor več plati.
Prav zanimivo mi je tisto pisanje, kako se prehodom v iz vrtca v šolo nekaj spremeni, da otroci nočejo več jesti “zdrave hrane”. Sama imam letos podobno izkušnjo. Pa ne samo z zdravo hrano, ampak na splošno z voljo mladostnikov. Če se je večina odločila, da je golaž za prašiče, potem ga pač tudi moja hči ne več hotela jesti. Prav oči so ji sijale, ko mi je razlagala, kako so vsi po vrsti ostanke veselo metali v veliko plastično vedro. Tudi doma je sledila temu zgledu. Veliko je takšnih in drugačnih zgodb. Kot deček, ki je spuntal otroke, ko so dobili za kosilo polento in golaž. Prepričal jih je, da je to pasja hrana, saj sploh ni vedel, da tudi ljudje jemo polento, ker so to doma kuhali izključno za psa.
Naša OŠ je že pred davnimi 14 leti stopila v Evropski program Zdrave šole, kar je pomenilo tudi drugačno prehranjevanje. Hvala vodstvu na vztrajnosti. Če bi sledili staršem, ki so potem še veselo puntali otroke, bi od vsega skupaj ne bilo nič. Razburjanja, kako njihov otrok pa ne bo jedel črnega kruha, so bila brezmejna. In še nekaj je bilo ob tem zanimivo opazovati: najbolj so se razburjali tisti, ki bili bolj študirani, z učitelji vred. Ne vem koliko se še spominjate, a to so bili še časi, ko se je uvajal tudi “socialni črni kruh” in podobno. Z vso pametjo kar je premorejo je niso premogli tisti mali kanček, da bi lahko pozabili da se z bolj zdravo hrano ne ponužije njihovih otrok, ampak se dela dobro. Ko je vodstvo vztrajalo še na tem, kaj in kako z rojstno dnevnimi presenečenji v šoli, je zaropotalo do konca. Moj otrok pa ne bo nosil v šolo jabolk, redkvic in oreškov, to se pa ja ne spodobi! Enako je bilo, ko se je to zahtevalo ob odhodih na razne tabore, šole v naravi in podobno. Zanimivo je bilo, ko so se starši po skupnem sestanku grupirali in je dokaj velika skupina vedno premlevala o tem, kam in kako bodo poskrili razne čipse, čokolade in podobno, pa koliko denarja dati s seboj, da bodo lahko otroci pokrili vse te nedovoljene primankljaje.
V srednji šoli je pravzaprav še slabše. Pri nas jim malice vozijo v nekakšnem prodajnem kombiju. Vsi pritiski zdržijo mogoče teden dni, potem pa spet v stare tirnice. O jogurtih z 1,6mm sploh slišati nočejo, da bi jim lahko ponudili za pitje cenovno ugodno ustekleničeno vodo, prav tako ne. Največkrat še razlike denarja (če plačujejo z boni)nočejo vračati, ampak je vse nekako tako preračunano, da razliko ravno pokrije lizika ali pa dve. Tako si malice več ali manj nosijo v šolo. Tisti, ki so jim lani ostali brezplačni podeljeni boni, pa jim imajo mnogi doma za spomin.
Naša Oš ima prav tako jabolka po izbiri in želji. 3x tedensko redno, ostale dni lahko vsak zaprosi kuharico, če jih želi. Vendar to ni samo Jabolko na Voljo, ampak tudi raztave, pogovori , poizkušanje, risanje in podobno o jabolkih, predvsem o slovenskih avtohtonih sortah. Tako so se otroci v tem letu naučili, da jabolko lepo na pogled ša ni nujno boljše od kakega manj lepega predstavnika te vrste. Naučili so se tudi to, da nam hrana vzgojena v našem okolju nekako bolj ustreza kot druga.
In naj še enkrat pohvalim naše vodstvo.
Še vedno trmasto vztrajajo pri pred davnimi leti zastavljenimi načeli. Vsako leto se najde velika množica staršev, ki so na vse možne načine zgraža nad tem, da njihov otrok ne je samo “belega kruha z maslom in medom”. V letošnjem letu so šli še celo dlje. Z raznimi predavanji o tej ali drugačni prehranjevalni zmoti, opozarjajo na skrite sladkorje, na cenene izdelke s katerimi je tako lahko in hitro potolažiti otroke. Opazorajajo na zglede, zaradi katere pač otroke vleče kamor jih pač vleče, pa na razne članke, ki jih je vredno prebrati. Otroci v šoli preko računalnika v okviru raznih predmetov tudi spoznavajo spletne strani MON-a in imajo tako sami možnost, da kaj preberejo in si izoblikujejo svoje mnenje.
Težko je ustreči vsem. Tudi moji otroci neradi npr. v šoli jedo kosilo, ker ne marajo mesa. Se najdejo učitelji, ki te posiljujejo in silijo in znajo spraviti otroka na rob obupa. Pravzaprav prihajajo domov lačni. Ampak tega ni kriva šola, ampak jaz, ker sem dopustila, da so takšni. Tako hčera sedaj namesto golaža pač prosi za mleko, namesto kruha z ribjim namazom poje samo kruh in si vzame jabolko. Žalostno je, da je pri svojih 7letih veliko bolj zrela, kot večina odraslih. Tisto metanje proč pa smo ji pač morali doma izbiti iz glave.
Forum je zaprt za komentiranje.