Malčka pušča samega doma
Kakšni komentarji, pa to verjeti ne moreš. Ali se vam večini tukaj res zdi normalno, da je dve leti star otrok sam doma???? Pa niste resni. Tako majhnega otroka se ne pušča samega in konec. Ste že pozabili primer smrti toliko starega dečka v sosednji Avstriji? Sta starša tudi imela baby monitor in samo na klepet k sosedom sta skočila… otrok pa splezal iz posteljice, ju šel iskat in zmrznil. Še danes me zmrazi, ko samo pomislim na ubogega otroka. Takrat ste pa vsi pljuvali po starših, kako sta neodgovorna. Da ne govorimo kako mora otrok ta jokati, kadar se zbudi in ni nikjer nikogar, kakšen strah doživlja.
Jaz bi pa jih prijavila na CSD, tudi za sekundo ne bi oklevala. Pri nizkih dohodkih je vrtec (skoraj) zastonj, prav tako jima tam lahko pomagajo najti ugodnejše stanovanje. Prav tako naj mama dela dopoldne, ko je otrok v vrtcu, pripada ji tudi skrajšan delavnik in še marsikaj … samo ti mora biti otrok na prvem mestu, jima že ni, če takole delata, denar pa pošiljata v tujino.
Ena s CSD, 08.02.2022 ob 12:09
boniy63, 08.02.2022 ob 09:56
Ena s CSD, 08.02.2022 ob 09:03
Bom še jaz pristavila svoj lonček, ker bi tako obvestilo, kot ga je napisala avtorica, na našem CSD dobila jaz, ki delam na področju ogroženih otrok. Toliko star otrok nima kaj sam početi doma toliko časa. Tu ne bi smelo biti debate.
Družinski zakonik je zakon, ki je podlaga CSD-jem (in ostalim institucijam). Tam piše, da imajo starši pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka. Država (CSD in sodišče) zato izvede ukrepe za varstvo pravic in koristi otroka le takrat, ko starši tega ne izvajajo ali ne izvajajo v korist otroka.
V praksi to pomeni, da CSD najprej ponudi staršem pomoč: ali obstaja socialna mreža, ki bi staršem pomagala pri varstvu toliko starega otroka, ki sam zase ne more poskrbeti, kakšne so možnosti za subvencijo vrtca. Skratka najprej je potrebno raziskati, kaj bi se dalo narediti na način, da se starše podpre pri tem, da sami rešijo situacijo. Kot določa zakon (in zdrava pamet), je otrok odgovornost staršev in kot je že nekdo pred mano napisal, je odvisno, kje imamo fokus: če se nam smili sodelavka, bomo pač zamolčali otroka, da ne bomo škodili njej. Če nam je mar za otroka, ga bomo pa pomagali zaščititi. Odločitev, ali bodo starši pripravljeni sodelovati, je izključno na njih. In ja, sodelavka bo imela “sitnosti” s CSD, če bo strokovnim delavcem bolj mar za zaščito njenega otroka kot njej in možu.
Če starša ne (z)moreta poskrbeti za svojega otroka, potem je to dolžna storiti država, in sicer z najmilejšim ukrepom, ki še zadostno zavaruje korist otroka, če je le možno na način, da se otrok staršem ne odvzame. Kot lahko vidite, je naloga CSD, da najprej poskuša s starši narediti vse, kar se da, da bi sami zmogli poskrbeti za otroka. Torej največ je na starših, da svojega otroka postavijo na prvo mesto. Odločitev za otroka je odgovorna odločitev in zato tudi terja veliko odgovornost.
Država je na potezi, da v celoti poskrbi za mladoletnega otroka šele ko starši (tudi ob pomoči CSD in ostalih institucij) ne zmorejo. Ampak država ima potem svoje načine (krizne centre za otroke in mladostnike, zavode, rejniške družine, ki jih drastično primanjkuje), kako za otroke poskrbi. Ljudje si predstavljajo, da na CSD itak nič ne delamo in bi seveda imeli čas prit takega otroka vsak dan malo popazit. Žal ni tako.
Da povzamem: pomembno je, da fokus prestavite na to, kaj je dobro za otroka, ki raste in se bodo njegove potrebe samo povečevale. Da o morebitnih nevarnostih niti ne govorimo. Ko se kaj zgodi, je vse polno komentarjev “Kje je bil CSD”. Nismo bogovi, da bi vedeli, kaj vse se dogaja za zaprtimi vrati družin. Če vi veste, da kaj, kar ni dobro, ns obvestite, sicer ste tisti, ki omogočate, da se to še naprej dogaja.
BLABLA
CSD je zame navečje leglo ki stvari počnete po svoje. Ni težko vam napisati papir da starši ne morejo skrbet ali celo da za otroka ni primerno okolje. Ki samo čakate da otroka vzamete in jih dodelite v rejniške družine. In raje njim plačujete kakor pomagate staršem. Nikoli vam nebom verjel saj sem tega dosti preživel na lastni koži. Nihče se ni nikoli vprašal na csd kako je meni kako sem oblečen ali imam vse kar potrebujem tudi grdo so ravnali z mano. Važno da so oni zame prejemali pomoč. Vi na csd pa ste kofetkali in dokler nisem sam naredil konec, da sem csd delavki zagrozil da bo letela skozi okno če samo vtipka št 1 od 113. Potem sem zaključil in bil sem svoboden da sem lahko poiskal svojo mater.
Mi je žal, da imate tako izkušnjo s CSD-ji. Pišem o tem, kako delam sama in kolegi, ki jih poznam. Ne trdim pa, da smo vsi popolni in da ne delamo napak. Na te je definitivno treba opozarjat, ampak ne tako, da se zliva gnojnica kar vse povprek.
Danes o namestitvi otroka izven družine odloča sodišče, za kar mora CSD spisati predlog in utemeljiti verjetno ogroženost otroka, sicer sodišče predlogu ne ugodi. Glede na to da sama ne poznam primera, kjer bi sodišče predlog CSD o odvzemu zavrnilo, lahko sklepamo, da so ti posegi v družine vsaj po večini utemeljeni.
Postavite se za trenutek v mojo kožo in vam bom predstavila realnost na tem področju. Moje strokovno in osebno prepričanje je, da je otroku v največjo korist, če lahko živi s svojimi starši. Pa gremo na primere, kjer to zaradi kakršnega koli razloga ni mogoče. In da se razumemo, vedno moramo delati po načelu najmilejšega ukrepa, torej je odvzem ZADNJA in ne prva stvar, ki se naredi (razen če gre za življenjsko ogroženost). Najprej je (načeloma po pravilniku) lahko otrok največ 21 dni v kriznem centru, nato pa se lahko da v rejniško družino ali zavod. Ker pravite, da imamo na CSD veselje jemat otroke staršem in jih nameščat v rejniške družine … koliko mislite, da je rejniških družin, ki bi danes sprejele otroke? Vam podatek, da so otroci do 6 let, torej tudi dojenčki, po mesece in mesece v kriznem centru, ker rejniških družin preprosto ni, kaj pove? Zavodov za tako majhne otroke ni.
Torej kaj bi vi kot strokovni delavec naredili? Jaz si včasih dan in noč belim glavo, kako naj še starše poskušam prepričati, da je kakšno njihovo ravnanje ali opuščanje ravnanja škodljivo za otroka – ker vem, da je skoraj nemogoče dobiti rejniško družino, za zavod pa kakšen otrok res ni. Po večini mi uspeva. Tudi če je otrok odvzet, je naloga CSD staršem pomagat, da popravijo tisto, zaradi česar je bil otrok odvzet, da bi se lahko čim prej vrnil. Vsi ti ukrepi so namreč začasni. Torej rejništvo v Sloveniji je potapljajoča ladja, zavodi so tudi precej polni. Bi imeli na mojem mestu še tako veselje odvzemat otroke?
Verjemite, sem zelo odprta za dobre (in hkrati realne) rešitve.
Kadar pa ljudje zelijo posvojit otroke pa na csd pravijo, da ni moznosti, naj se obrnejo na tujino.
Tu pa pravite da cakajo in cakajo v kriznem centru dlje casa.
Hmm.
Za ta zgornji primer meokvirno zanima. Glede na napisano kako lahko csd priskrbi otroku vrtec in to cimprej, ali nimate neke vecje vloge kot ce bi starsi povprasali ob takem casu, kako je s tem?
Šnelca_783, govorite o dveh različnih stvareh. Posvojitev pomeni, da je otrok pravnoformalno tvoj, biološki starši se zbrišejo iz rojstnega lista itd. Torej nekaj nepovratnega. Kdaj je posvojitev možna, določa 218. člen Družinskega zakonika.
Rejništvo je pa ukrep za varstvo koristi otroka. Ukrepi so začasni in trajajo največ 3 leta z možnostjo podaljšanja. Kot sem že napisala, v tem času CSD vzpodbuja starše, da spremenijo tiste stvari, zaradi katerih jim je bil otrok odvzet, da bi se lahko čim prej vrnil nazaj domov.
Rejništvo je torej začasni ukrep, posvojitev pa trajni, to je bistvena razlika. Družinski zakonik sicer določa, da je možno posvojiti tudi otroka, katerega staršem je bila odvzeta starševska skrb (prej roditeljska pravica), ampak teh primerov ni veliko, v zadnjih letih ne vem, če sploh kakšen.
Glede primera iz teme je pa tako: CSD lahko napiše socialno poročilo, v katerem napišemo, da bi bilo za otroka dobro, če bi ga čim prej lahko sprejeli v vrtec, opišemo situacijo družine. Sama v takih primerih tudi pokličem kakšen vrtec in razložim, da je vključitev otroka v vrtec nujna, sicer bodo potrebni težji ukrepi, kar pa ne bi bilo dobro ne za otroka ne za starše, ki se trudijo. Ne more pa CSD vplivati na odločitev, ali bo otrok sprejet v vrtec, takih nadnaravnih moči v nasprotju s prepričanjem ljudi nimamo 🙂 Tako kot nimamo stanovanj in ne moremo vplivati na dodelitev s strani stanovanjskih skladov. Tudi v teh primerih je vse, kar lahko naredimo, socialno poročilo o družini.
Šnelca_783, 08.02.2022 ob 21:08
Kadar pa ljudje zelijo posvojit otroke pa na csd pravijo, da ni moznosti, naj se obrnejo na tujino.
Tu pa pravite da cakajo in cakajo v kriznem centru dlje casa.
Hmm.
Za ta zgornji primer meokvirno zanima. Glede na napisano kako lahko csd priskrbi otroku vrtec in to cimprej, ali nimate neke vecje vloge kot ce bi starsi povprasali ob takem casu, kako je s tem?
Ne ločiš med rejništvom in posvojitvijo?
Se strinjam z gospo iz CSD. Če se ti smili sodelavka si tiho. Če se ti smili otrok pa nekaj ukreneš. Ker 2-letni otrok ne sme biti sam, pika. Praviš, da je sodelavka v stiski? Zdaj pa si predstavljaj stisko 2-letnika, ki se zbudi in 2 uri ni nikogar na spregled. To je šele stiska.
kaj ne stekas?, 07.02.2022 ob 09:42
Anjuška117, 07.02.2022 ob 09:38
Ne morem verjeti, da si upajo kaj takega. Groza, ne glede na stisko. To da svojim pošiljajo denar res ne štekam, zase pa nimajo.
Kaj ne stekas?
V kaksni revscini nekateri zivijo?
Ne stekas, da nekateri niti za kruh nimajo?
Kaj tebi ni jasno in v kateri vitrini ti zivis, da ne stekas, da nekateri imajo kimaj kaj, pa se to delijo z bliznjimi, ki nimajo nic!
???
Sodelavka, 06.02.2022 ob 21:03
Sodelavka mi je pred dnevi zaupala svojo stisko. Na znam ji pomagati, ne zdi pa se mi niti prav kar počne. Za urico ali dve doma samega pusti dve letnega otročka.
Delamo dvoizmensko delo, a sodelavka se je dogovorila, da bo za nedoločen čas delala samo popoldan. Punca je prišla iz tujine, prav tako njen mož. Tukaj nimata nikogar. Živijo v podnajemniškem stanovanju, za res oderuško ceno. Pa še svojim sorodnikom domov pošiljajo denar, saj prihajata iz precej revnih koncev. Njen mož dela cele dneve in zelo sta srečna, da sploh ima službo, ker ne govori slovensko. Živijo z rok v usta in res si ne morejo privoščiti nobenega izdatka več zato tudi otrok ni v vrtcu, da privarčujejo tisti evro ali dva. Za enkrat jima na pomoč priskoči soseda, a ta se čez mesec dni seli in ne vem kaj bodo potem.
Dopoldan sodelavka poskrbi za otročka in ko mora v službo ga uspava. Položi ga v stajico, vklopi spletno kamero na mobilnem telefonu, ki je nameščen tako, da se malčka vidi in s cmokom v srcu odide v službo. Malček je doma sam cca uro do dve. Potem ga pride paziti soseda, ki je pri njem dokler se ne vrne mož. Tako vsak dan. Ona je v vidnem stresu. Trga se mi srce za njih a vseeno se mi zdi, da ne delajo prav. Svoj vidik sem ji tudi razložila a zatrjuje, da drugače ne gre. Razmišljam, da bi se obrnila na socialo. No zagotovo bi to naredila, če bi bila prepričana, da jim bodo pomagali in jih ne kaznovali ali jim na kakršen koli način škodovali. Sem v velikem precepu. Rada bi samo pomagala pa ne vem kako.
Če gre za mulimansko ali albansko družino, se zaradi svoje varnosti ne vtikuj v to kako živijo.
Če imaš čas in jim želiš pomagat, jim pomagaj.
Denarja domov pa ne bodo nehali pošiljati, ker je to njihova obveza, ki je zanje močnejša od otrokove varnosti.
Resno – če imata denar za kamero, imata tudi denar za vrtec????!!! Je pa menda nekaj razlike med kamero za 15€ (ja, tudi za to ceno se dobijo zelo kvalitetne), ki je enkraten strošek in med plačevanjem vrtca, ki je par sto evrov VSAK MESEC!!!! Eni imate očitno polno rit vsega, edino empatije vam kronično primanjkuje 🙁
Najhujše te drapnejo, 11.02.2022 ob 12:05
Najhujše te drapnejo, ko imaš dve plači in enega otroka v vrtcu. Tale vrtec bi bil po moje caa 100 eur na mesec po tamalem.
prej med 150 in 200 evri. Vendar je to plačilo za 9 ur varstva, 4 obroke pa še plenice, tako da se v vsakem primeru splača. Samo tukaj so problem prioritete.
Forum je zaprt za komentiranje.