Malcanje v pisarni – PREPOVEDAT!

A pa ti ne razumeš, da nekateri jedo tako brez olike, bingo a in spoštovanja do drugih okoli sebe no. NE MOREŠ ti nekoga posiljevat s svojim futrom naprimer, ker na delovnem mestu posegaš tudi v del njegove in delodajalčeve zasebnosti, pravilnikom, hišnega read, če že hočeš. pa ne morte no ljudje bit tako nekulturni na delovnem mestu-vse to je samo osnovnih olike, kulture in vzgoji, kar so vaš morali naučit vaši roditelji, skrbniki.
pa ne moreš prehranjevanje za delovno mizo, ki ni temu namenjena s strani umsko opravilnega in poker ega, mobilneg a morda samo lenega posameznika primerjat z nepokretnimi upokojenci po domovih , ki so praktično tudi popolnoma odvisni od oskrbe drugih, torej nepokretni ?!?!?

A pa ti ne razumeš, da nekateri jedo tako brez olike, bingo a in spoštovanja do drugih okoli sebe no. NE MOREŠ ti nekoga posiljevat s svojim futrom naprimer, ker na delovnem mestu posegaš tudi v del njegove in delodajalčeve zasebnosti, pravilnikom, hišnega read, če že hočeš. pa ne morte no ljudje bit tako nekulturni na delovnem mestu-vse to je samo osnovnih olike, kulture in vzgoji, kar so vaš morali naučit vaši roditelji, skrbniki.
pa ne moreš prehranjevanje za delovno mizo, ki ni temu namenjena s strani umsko opravilnega in poker ega, mobilneg a morda samo lenega posameznika primerjat z nepokretnimi upokojenci po domovih , ki so praktično tudi popolnoma odvisni od oskrbe drugih, torej nepokretni ?!?!?[/quote]

če ima delodajalec take pravilnike, pa naj omogoči svojim zaposlenim, da pojejo v miru – naj jim uredi čajno kuhinjo. ali ti pričakuješ, da naj hodijo jest na cesto ali na vece?

Ve kar lepo jejte; tudi kebabi, hamburgerji in ogromno popečene ali surove čebule je OK. Meni prav lepo zadiši, ko kdaj vstopim v kakšen urad/pisarno… in to me vedno spomni, da je čas za kosilo.

Tako da… hvala!
In tale vonj po popečeni čebuli… me vedno spomni na babico. Hvala tudi za to!

Ste me malo razpiz..le!

Tudi jaz moram silom prilike malicati na delovnem mestu, za mizo v pisarni, ker največkrat sploh ne morem ven na malico, ker ni časa, pa še obupne pogoje imam in tudi v službi se ne morem nikamor umaknit, da bi v miru pojedla, torej malicam “iz predala”.

Tiste, ki tega niste doživele, sploh nimate pojma, kako zoprno je to, da ne govorim tudi nezdravo. Sicer ponavadi ne jem tople malice, ampak sendviče pa (med drugim, pa tudi jogurte, sadje…).

Lahko je govorit, amak v današnjih dneh tudi nimamo vsi menz, pa čajnih kuhinj, pa odprte pisarne samo ob uradnih urah, pa tudi nadomeščanj v času malice ne. Pa pustimo svoje pravice, ker je ni…za nekatere, četudi sem zaposlena v javnem sektorju za mizerno plačo (ampak to je že druga tema).

Seveda je stvar delodajalca, da omogoči prostor, kjer delavec lahko poje malico.
A če tega prostora ni,je po mojem le stvar posameznika: ali bo egoističen in bo jedel hrano z močnim vonjem ali bo pač uvideven do sodelavcev in bo malico prilagodil, naredil kompromis.
Da pa človeku tako egoistično obnašanje tudi vedeti s kakšnim sodelavcem imamo opravka 🙂

Vseeno bi lahko kdaj trenirali tudi malo potrpežljivosti. Ljudje pač jemo nekajkrat na dan in če si v službi 8h, je treba vmes tudi nekaj jesti. Sendviči se meni ne zdijo o.k. hrana za kosilo. Tako, da je zame topla hrana absolutno prioriteta.
Bi bili pa tisti, ki si prinašajo hrano res lahko toliko uvidevni, da ne bi nosili hrane, ki ima močan vonj. Po drugi strani se da pa pisarne (večinoma) prezračit …