Mala ulica,igralnica-Ljubljana
bom opisala svojo izkušnjo .
Slišala sem za to igralnico v centru mesta.Seveda sva z prijateljico in vsaka z svojim malčkom šli tja.
Na deževen dan in sploh ,ko se hitro zvečeri.Zdajle sem bila tretjič in mislim,da ne bom več hodila tja.
Kadar stopiš noter je tam neke vrste “sprejemnica,garderoba,”se preubuješ in potem akcija.
Za plačat je nekaj.OK ni problem ampak,če bi se počutila tam dobrodošlo bi bilo res zelo lepo.
Zadeva je pa taka,da dobiš občutek,da je to rezervirano za elito pa čeprav isto plačam kot marsikateri drugi.Torej pričakujem enako ali vsaj podobno obravnavo.
Tam delajo mladi ljudje in vsi naj bi bili pedagoško podkovani.Vendar jim pa manjka človečnosti.
Ne nosimo fensi oblačil,frizura v nulo,šminka,afnanje ni naša domena….smo bolj preprosti doma in “samo”z srednjo tehnično šolo.Brez visoke izobrazbe.Tako je pač naneslo.Z možem oba pošteno delava,sva samostojna in skrbiva za najino družino po najboljših močeh.
Da se pa grejo nekaj tako brezsrčnega in dajo človeku občutek kot,da ni vreden,da prime sploh za kljuko te hiše.
Še v vsaki pizzeriji so bolj prijazni in ustrežljivi.Razlike delat že pri triletnikih,starših je hudo.
Hočem povedat,da jim manjka občutka ali pa imajo preveč denarja.Na prvo žogo je vse super,prijazne,nasmejane,ko pa malce se bolj zavzmeš pa so ena dekleta tam kot pod prisilo.Nobena šola jim ne pomaga.
Mene in še marsikoga NE vidijo več tam !
Jaz sem večkrat tam… včasih direkt iz službe (vrtca), v krilu, s frizuro in v petkah. Kakšen dan direkt iz gozda, v umazanih čevljih, trenirki in zmršenih las. Ko sem bila noseča in sem bila kot slon, pa se mi ni dalo biti doma z 1.5-letnikom. In vsakič, prav vsakič, sem kavo dobila z nasmehom. Ja, včasih sem malo čakala, da je kakšna prišla v šank… ampak vedno so bile prijetne in prijazne do mene. Pa nobena ne ve, ali imam doktorat al sem čistilka v osnovni šoli.
Brezveze te obcinske , državne zadeve. …to mislijo, da dajo vse od sebe in je pol čudno če komu pa ni všeč.
Avtorica ima zgleda čut za branje med vrsticami in telesa.
Poznam primere, ko se usta smejijo oči pa resne. Torej to sigurno ni iz srca in dobro voljno. Nisem tam bila, kjer nimam potrebe po tem. Mi je pa znana taka stvar. Na videz prijazni, jih pa začutim takoj ali je to pristno ali radireda
Jaz sem bila nekajkrat tam in mi je bilo prav všeč. Igralnica je super, v redu so me postregli. Dovolj so bill prijazni. Vedno je bila guzva in se seveda niso pretirano ukvarjali samo z mano. In to mi je všeč. Da imam malo miru. Prostor je fantastičen. Imam občutek, da ima avtorica manjvrednostni kompleks. Meni to se na pamet ne ni prišlo, pa nisem nič posebnega, vsaj po videzu ne.
Avtorica nima nobenega kompleksa. Ima pa čut za človeka in prepoštena je, ker je napisala naravnost. Mnogo več se pove naokrog ali s spraševanjem, česar ona ni rabila. bobu je rekla bob, lahko bi pa še popu pop, če bi šla v podrobnosti.
Prav natanko je pokazala, koliko je v današnji družbi človek vreden. Ker se to občuti dnevno in na vsakem koraku. Le pri otrocih se prej občuti, ker so prisotna materinska čustva.
Pravilno, strši, ne pustite se.
Tudi v taki ustanovi morajo imeti knjigo pohval in pritožb. In ja, kako, da denar pa vzamejo?
Kar se pa tiče izobrazbe tam delujočih, ste jo preverjale ali kao? Kako pa veste, kakšno v resnici imajo?
Pravzaprav, sploh ne veste, da se v šolstvu izogibajo zaposlovati ljudi z ustreznimi kvalifikacijami?
Vse je le en strašen mijaaaav. Preveriti vse, v vrtcu, v šoli in drugje. Pa šefe tudi.
Jaz pa verjamem, da je problem lahko tudi v avtorici sami. Nekateri ljudje imajo sami komplekse in potem vidijo nekaj, kar ostali sploh ne. Npr. da se do njih obnašajo kot da so manjvredni, pa se pravzaprav do vseh enako, samo večina drugih nima takšnih kompleksov in na to sploh ne pomisli. Pri nas v službi je ena takšna – sicer pridna, delavna, tudi inteligentna in iznajdljiva. Samo kaj, ko ima takšne komplekse, da je manjvredna, ker ima samo srednjo šolo (no, pa še kak drug kompleks mora biti). In ravno to jo pri vsem najbolj ovira. Potem pa prijavi kdaj, kako da je nekdo vzvišen, da se prav vidi, da se ima za nekaj več, pa drugi, ki smo bili priča, tega nikakor nismo opazili. Prej to, da je tista oseba bila pač malo v zadregi, ker nas ne pozna. Skratka – percepcija je včasih zelo zanimiva. Avtorica, si prepričana, da res to niso bolj tvoji občutki? Da se zaposleni tam ne obnašajo do vseh enako (malomarno)?
Forum je zaprt za komentiranje.