majsko branje
Evo, da odprem:
Projekt Rosie. Graeme Simsion
Še sedaj imam nasmeh na obrazu. Pojma nisem imela, kaj sem si izposodila v knjižnici, velikokrat falim, tokrat sem spet zadela na loteriji.:)). V knjigi spoznamo Dona, znanstvenika s področja genetike, ki ima aspergerjev sindrom, pa se tega ne zaveda. Razen tega je tako rekoč glavni dobitek – Rosie mu zaupa, da bi bil z malo drugačno frizuro in očali kot Gregory Peck. Kdo je Rosie? To je dekle, ki ji pomaga pri projektu iskanja očeta, spoznata pa se zaradi njegovega projekta poroka. Več ne bom, ker bi bili že spojlerji, jo pa res priporočam, ker je zabavna do daske.))
Več pa tukaj: http://kon-teksti.blogspot.com/2014/04/projekt-rosie-pomembnost-nepremisljenih.html
Rudi Podržaj: Simonove priče
Dvanajst niti ne najbližjih ljudi pripoveduje o delu svojega življenja, povezanim z osnovnošolcem Simonom. Simon je razvajenec premožnih staršev, ki išče koga, ki bi mu v življenju postavil meje, a ga ne najde. Roman je napisan tekoče, zato je prijetno berljiv. Večina zgodb te potegne, ob knjigi se človek tudi nasmeje. Žal pa so vsi, sicer zanimivo zastavljeni in izbrani liki, zgrajeni tako zelo klišejsko, da knjige prav resno ni mogoče jemati. Kot branje za kratek čas pa je čisto fajn. Glede na to, da prihaja poletje, jo priporočam za v počitniško torbo.
Jonas Jonasson: Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil
Po večmesečnem, podrobnem ukvarjanju z enim od velikih del svetovne literature je nastopil čas za oddih. Ker mi od Skandinavcev sicer priljubljeni Paasilina ni potegnil ali, bolje rečeno, niso me prepričali njegovi Očarljivi samomori, ki so se sicer odlično začeli, pa hitro izpeli, sem tokrat dala priložnost Švedu.
Manira je sicer precej podobna, izpeljava pa se mi je zdela boljša, sploh upoštevaje to, da knjiga fura več kot 400 strani, tempo, da ne rečem stampedo skozi celotno 20. stoletje & nekaj sodobnosti, pa kar ne popusti in le redkokdaj zastane, pa še to bolj zato, da zajame sapo. Pri tem knjigi uspeva, da je ves čas duhovita, branje pa v užitek. O vsebini ne bi, saj mislim, da je itak znana in na Moljih že predstavljena.
Po svoje mi je žal, da sem knjigo brala v angleščini. Pogosto me namreč angleški prevodi razočarajo – v povprečju se mi zdijo nekako “faktografski”, kot da gre bolj za prenos vsebine, slog pa umanjka. No, tokrat me ni, moje obžalovanje, da se nisem lotila slovenskega prevoda (pri roki mi je bil pač angleški izvod), pa temelji na tem, da je delo poslovenila Nada Grošelj, sicer bolj znana po izvrstnih prevodih antičnih del, zaradi česar zaupam, da je tudi to nalogo opravila enako izvrstno. Morda bom ob naslednjem obisku knjižnice celo pokukala v slovenski izvod.
Za tiste, ki knjige delijo na resne in tiste za na plažo: to je več kot primerna knjiga za na plažo, ki presega plažo, kakršno sicer za te potrebe vsako pomlad ponujajo založniki.
Michal Viewegh: Mafija v pragi
Kriminalka z napeto zgodbo, kjer se vzporedno z branjem ves čas sprašuješ, če je realnost bistveno drugačna. Asociacije na WikiLeaks, mendarodne in domače afere se porajajo kar same od sebe … Knjiga, ki jo lahko bereš kot razvedrilo ali pa tudi kot družbeno kritiko razmer, sumljivo podobnim slovenskim.
Tomo Podstenšek: Vožnja s črnim kolesom
Kratke zgodbe, ki so zelo raznolike in takšen je tudi vtis, ki ga pustijo. Ene zgodbe so me s svojimi preobrati včasih kar malo šokirale in pretresle, druge pa kdaj tudi nasmejale. Osvežujoče.
Krokodil za vratom: Klaus Kordon
Dogaja se v Vzhodni Nemčiji. Spoznamo glavnega junaka Manfreda Lenza po neuspelem prebegu na Zahod (skupaj z družino) sedi v preiskovalnem zaporu. Med posameznimi zaslšanji nam razkriva svoje življenje. Odraščanje v Berlinu po drugi svetovni vojni, delitev na Vzhodno in Zakodno Nemčijo, postavitev Berlinskega zidu, življenje preprostih ljudi v tistih časih.
Glavni junak je seveda avtor sam, v bistvu gre za opis njegovega življenja. Zanimivo, tekoče, mestoma zabavno, mestoma žalostno, vsekakor pa priporočam.