Magna Purga
Saj je bila ponatisnjena že davno, namreč 1997, tako da jo je spet zmanjkalo… Zakaj pa ni ponatisa, bi bilo najpametneje vprašati avtorja – bomo poizvedeli. Morda pa res ni bilo ponudb? Pred časopisnimi akcijami trg ponatisov itak ni obstajal – trg stripov pa, razen za častne izjeme, nemara še zmeraj ne obstaja.
Poglejte v mariborsko knjigarno ZA-MISEL, če še imajo kakšen izvod.
ena malenkost:
KOSTJA GATNIK: Ni miru za Magna Purgo
Moderna galerija Ljubljana
Vabimo vas na otvoritev razstave legende slovenskega stripa Kostje Gatnika, ki bo v četrtek, 22. aprila 2004 ob 20.00 v spodnjih prostorih Moderne galerije.
Kostja Gatnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani in se že med študijem na Akademiji za likovno umetnost posvetil stripu. Kot je zapisal Igor Vidmar je poleg Mikija Mustra “edini slovenski avtor, katerega produkcija omogoča izdajo “izbranih del”, in to tako po obsegu kot po kvaliteti”. Njegovi prvi stripi so bili objavljeni v Ljubljanskem dnevniku (Silver Kid, 1965), v letih 1966-68 pa v prvem slovenskem stripovskem tedniku Zvitorepec (Bobri, 1966; Janez Blond, 1967; Igre je konec, 1967; Janez Blond in tihotapci, 1968). V letu 1970/71 je bil likovni urednik študentskega glasila Tribuna. V ta čas spada tudi njegovo sodelovanje z Milanom Jesihom in Markom Švabičem in sicer pri stripih OOOPA! in Strašni sum (objavljenima v Pavlihi in Stopu). Leta 1977 je v založbi ŠKUC izšla prva knjiga izbranih stripov Kostje Gatnika z naslovom Magna Purga – danes in nikdar več, ki sodi med klasike slovenskega stripa (druga dopolnjena izdaja je izšla leta 1997).
Strip Kostje Gatnika se odlikuje predvsem po odlični uporabi humorja, ki se izraža tudi v parodiranju klišejev komercialnih stripovskih žanrov, po podajanju domačih sodobnih tem in po nekonvencionalnem, svežem grafičnem izrazu. Izjemnost Gatnikove produkcije ni le v tem, da je nekatere žanre (“superherojski” strip, underground, “strip absurda”) šele vpeljal v slovenski strip, ampak tudi v hkratni destrukciji, parodiranju teh zvrsti (z izjemo undergrounda), in žanrskih stereotipov in klišejev nasploh. Tako je na primer “superherojski” Peter Klepec (1970) vzgled parodije raznih Supermanov in Batmanov, z njim se je Magna Purga znašla v družbi ameriškega “podzemeljskega” spodkopavanja etabliranega buržoaznega stripa , še radikalnejše – grafično in tekstovno posmehovanje in karikiranje meščanskih meril “spodobnosti”, “dobrega okusa” in “lepega jezika” izražajo strip in stripske ilustracije, objavljeni v Tribuni! (Igor Vidmar).
Kostja Gatnik je večkrat samostojno razstavljal, njegov strip pa so vključili v več preglednih razstav slovenskega stripa (mdr. Postojna, 1994 in Celje, 1996) in leta 1999 na reški 14. mednarodni bienale risbe, ki je bil posvečen stripu.
Razstavo v Moderni galeriji spremlja katalog z uvodnim tekstom kustosa razstave, Igorja Španjola, ponatisom Uvoda k prvi izdaji Igorja Vidmarja, ponatisom teksta Braca Rotarja o likovni govorici stripa ter dokumentacijskim aparatom, ki ga je pripravila Bojana Rogina.
Ponatis Magne Purge je na zalogi, cena je 25 eur.
http://www.stripi.si