Love story
V izogib vsakršnim mahinacijam vam dam iztočnico za glodanje! Evo, kako je Andrejka odkrila Nosonjo 🙂
http://med.over.net/phorum/read.php?f=27&i=6798&t=6033
Beri i se čudi 🙂
Pa res lep dan, jest grem, he he he he he he he he he
Jani
ni blema . pojdi na klepet ( http://med.over.net/klepet/ )klikni na okno pri vzdevek ,in napišeš osebo pod karero se boš predstavljala, nap. LOJSKA
na kanal ,- greš po potrebi ………heheheheheheh
tu izbereš napr. mušketgirji
in poveži sedaj
to je vse !
PRIDI , KER TE MOJE SRCE ČAKA
Ej Jure , ni v tem štos !
Štos – zame – je v Alan Fordu in spominih , ki me ob tem povrnejo v študentska leta , ko smo vsi tapravi študentje , torej bodoča slovenska inteligenca , z velikim navdušenjem iskali življenjske modrosti in navdihe za naša duhovičenja v tem čtivu.
Pa lepo pozdravljen in upam , da te s svojo primerjavo nisem nehote užalila ! To res ni bil moj namen !
A.
Dober večer Meta! Lepo ime…Ivan Tavčar…Cvetje v jeseni…tam je bila ena Meta!
Lepa ljubezenska zgodba, žal se je končala, ker je Meti odpovedalo srce…
Meta! Povej mi prosim lepo, kako te kličejo…ko si bila majhna si bila Metka, kaj ne? Ali pa ne…napiši mi, prosim te!
Druga lepa ljubezenska zgodba…kaj pa “Komu zvoni in Ernest Hmingway?
Roberto in Zajček…tisto svojo drago ljubico je klical “Zajček”…in res je bila…prestrašeni, otročji zajček…in vse se je treslo od strahu…zajčki se resnično tresejo…pa tudi njima ni bilo dano…Tukaj je umrl Roberto, predno se je zgodba nadaljevala…žalostno…edina lepota cele zgodbe je konec…zato je baje Hemingway dobil Nobelovo nagrado…nekako takole gre…
” On leži ranjen in čaka vojake, da jih postreli, da njegova draga lahko odhiti…in spotoma most razstreli…in v tisti agoniji čakanja, ko ni več bolečin, ko ne čuti ne mraza ne ljubezni…si reče:”O Bog. ko bi ji le uspelo pobegniti…moji dragi…mora! Z njo gre del mene, tudi ko mene več ne bo…bo živel del mene z njo…in moli… skoraj moli v upanju, da bo zdržal zadržati vojake…in jih, celo most se podere, Roberto umre, zakaj umre, ko pa je nadaljevanje zgodbe lahko drugačen…recimo, da tudi ona ostane in umreta skupaj…kot Romeo in Julijet…zakaj ona gre? In pusti njega samega umreti….In veš kaj Meta? Kako lepo opiše avtor slovo…recimo tako:” Kar pojdi, Zajček moj, moraš iti, ne smeš umreti, ne smeš ostati….s teboj grem tudi jaz, del mene bo vedno s teboj, ker te ljubim…večno te bom ljubil…a Zajček se trese, neče iti, joka, prosi, moleduje, se huduje…na koncu gre…in konec je:
” Nikoli ne pojdi spraševat, komu zvon zvoni, zvoni tebi….!”Noben človek ni Otok, povsem sam zase, vsak človek je del celote.. del Celine….ko nekdo umere je mene manj…zato nikoli ne hodi spraševat komu zvon zvoni…zvoni tebi!”
Globoko se opravičujem, da ni čisto dobesedno. Pišem iz glave in ne prepisujem knjige…pa še eni sem jo posodila, kriza, mi jo ni vrnila…
Lepo se imej Meta! In veselo se mi smej!
Metka
Lep večer Meta!
Angel, ki je Metka
Čer…a ti to meni?… ne razumem, ma ne razumem…pa kva sem pa zdej narobe napisu…???…pa sej Meti, ne tebi!!!
Evo ti ga na. Kaj bo jutri, pa kaj si kanfu? Da nisi slučajno Hanibal, pa prideš k meni domov, mi spohaš možgane, me razsekaš na kose, populiš še perje angelsko…Auva, paz Metka, tec brž, ta se ne heca….Pazi, grozi, me zebe do kosti…zajčki mene je strah…vse se trrrreeesssseeee!!!! Jani, pomagiiiii!!!!! Ta me bo ubu!!!! Poooooomaaaaaggggaaaaaajtttteeeee, ljudje božji Hanibal….pssssss….pssssss…
In zvezde so na nebu vstale,
malo so se počesala, pomele so si lepe oči,
zasanjano so pele…
rajske pesmi angelske…
in angeli so vstali, perutničke so si naravnali…
in z zvezdami so peli, lepo so se imeli…
in zajčki so že davno spali…
in Hanibali so ustali…
bi angele vse pobili,
jim perje populili,
bi se jih for ever
…ZNEBILI….
saka, saka, sak…Hanibal!
+ in amen! Angel gre kr dol, ker s štrump…se ne gre več, mi je grozil, da me bo ubil!!!
to je pa hudo!
Lahko noč Štr…
Ang…eeeeeeeeeeeeellllllllllllllllllll*
stumpantl napiše:
>
> smo klanfali , malo si pomagal sem
> opazil……..hehehehee
> sedaj si že doma ,ampak juti ,ko boš to prebiral , ti želim
> dobro in bogato jutro …………..ampak na izi
>
>
> “stumpantl”
Dan Meta!
*
Ma ne, no…nic oprosti…saj je vse pod kontrolo, pozabi!… Ti si ena taka fejst Meta, soimenjakinja. Angel je pa Metka v resnici, nič “angeljska” po mnenju nekaterih, ki jo žal, ne poznajo prav dobro…Meni si pa ti všeč! Od kar pišeš, te berem…In te ljubezenske zgodbe so mi še bolj pri srcu…Kaj bi angeli brez ljubezni, kaj bi…bi samo jokali in hlinili neke boščke…pa zvezde in luna bi jokala z nami…ne to pa ne gre…smejemo se angeli radi, tako kot Metke…Veš Meta, kot deklica sem iz marjetic spletala venčke in delala prstančke…Veš Meta, kot dekle sem velikim marjeticam ivanščicam pulila bele lističe…perje…in se šla igrice…saj veš:”Hoče! Noče!Ljubi! Vara!” To so bile ene fletne zanke…uganke…in sedaj kot ženska pogrešam žitna polja, pogrešam mak, ki sem ga med žitom nabrala v šopek ivanščic…. …pogrešam tiso dekliško naivnost…in puljenje perja…ker tisto:”Hoče-noče-ljubi-vara-“…je žal postala življenjska izkušnja…Žal…ena velika, boleča izkušnja…
*
Vseeno se včasih zamislim…. in čutim srečo v spoznanju, da nekoč, nekje…nekega lepega dne…pride sreča tudi zame…ko sonce bo posijalo in me čarobno popeljalo…nekam v neznano…
*
Sreča je kakor metulj.
Bolj ko jo loviš, bolj se ti izmika.
Če pa pozornost obrneš drugam,
pride in ti rahlo sede na ramo.
*
Lep dan Meta!
Angel Metka, zate!*
Forum je zaprt za komentiranje.