Lov na pošasti
Marsikdo pri sedmih samostojno bere 🙂 Mnogi že prej…
Avtorici posta:
Lov na pošasti ni nek presežek, naj pa prebere, če ga vleče. Saj jih prej ali slej zmanjka, pa bo potem bral kaj drugega ;)[/quote]
Se strinjam. Pri tej starosti je najbolj pomembno samo to, da bere. Seveda se najdejo tudi takšni, ki komplicirajo glede kakovosti, a bodimo iskreni – ali je resnično bolj pomembna kvaliteta, katere se mularija brani kot hudič križa? Naj bere kar mu paše in samo skrbite, da ohranja ljubezen do knjig, s tem pa si bo širil besedni zaklad in kaj veste, mogoče bo nekega dne odrastel celo v kritičnega bralca.
Če pa mu želite ponuditi nekaj več oziroma bolj bogato bralno izkušnjo pa si naslednjič v knjižnici izposodite Dinotopijo. Knjiga je zanimiva pustolovska pripoved, sijajno ilustrirana in bodimo iskreni – mularija obožuje dinozavre 🙂
Pri nas je tudi čisto navdušen nad zbirko, star je šest let. Ne bere še sam, tako da prebiramo zvečer skupaj. Knjige niso ravno višek kvalitete, se pa da preživeti. Tudi jezik je še kar, prevodi (moj ubčutek) korektni, posamezne zgodbe pa ravno prav dolge. Mene še najbolj ob živce spravlja to, da nosi knjige domov “pomešane”, torej ne po vrstnem redu, kot poteka zgodba. Malega to sploh ne moti.
Obup je pa Zaliv dinozavrov. Mulca je prva prebrana knjiga sicer relativno pritegnila, ampak sem jih jaz prepovedala, ker te so pa res zanič (kratke zgodbe, če temu lahko sploh rečeš zgodba, obupen jezik, skratka jih ne beremo več).
V Priročniku za branje kakovostne mladinske literature so ocenjene vse otroške in mladinske izdaje za leto 2011, v starejših izdajah pa seveda tudi vse ostale knjige.
Ta zbirka je ocenjena z oceno pogrešljivo – kar pomeni: “Po mnenju uredniškega odbora se knjige, v katerih manjka osnovni napor, da bi izdaja težila k estetski, izvirnostni, humanitarni ali kaki drugi osnovni človeški vrednoti, ali nedvoumno izkazuje vsestransko nedoraslost ali zgrešenost založniškega cilja, uvrstijo med pogrešljive izdaje leta.”
Zagotovo si bo mladi bralec z branjem katerekoli literature pridobil bralsko kondicijo, morda pa lahko skupaj s pomočjo priročnikov izbereta tudi kaj kakovostnejšega, a vseeno privlačnega, napetega in zanimivega. Tudi tega ne manjka.
Tish, hvala za link 🙂 Sem sedaj pogledal ocene za zadnji dve leti. Opazil sem, da imajo knjige, ki med ljudmi veljajo za dobre tudi tukaj zelo dobro oceno. Me je pa presenetilo nekaj knjig, za katere sicer moram priznati, da jih še nisem uspel prebrati, zaradi česar sem se odločil, da kar vas povprašam.
Nina Blazon za knjigo Gospodar prekletstva je dobila oceno Dobro (z opombo knjiga je del enotne zgodbe), medtem ko je Cornelia Funk za knjigo Smrt iz črnila dobila Pomankljivo (z opombo knjiga je del nanizanke). Lahko morda kak bralec komentira. Glede na komentarje bralcev sem zmeraj menil, da ima Cornelia Funk dobre knjige – sploh trilogijo Srce iz črnila. Sem morda dobil napačne komentarje?
Pa še nekaj sem opazil: knjige, ki so bile del nanizank (saj se zavedajo, da to niso TV serije?) so povečini dobile slabše ocene, medtem ko so tiste z enotno zgodbo bile nekoliko bolje ocenjene. Bile pa so tudi izjeme. Ne pravim, da so vse knjižne serije dobre, vendar ali so resnično vse tako slabe?