Najdi forum

Splash Forum Potovanja.Over.Net Kam in kako na počitnice lonely planet-resničnost ali iluzija

lonely planet-resničnost ali iluzija

Pred nekaj časa sem na nekem forumu zasledil debato o znanih vodičih Lonely Planet pod naslovom “Lonely planet-fiction o reality?”, kjer je veliko pomislekov o “naključno ” najdenih dobrih namestitvah in restavracijah ter da je to vse v naprej zmenjeno in plačano s strani lastnikov.

Kaj menite vi?

Mah ja, mal z rezervo je treba vse skupej jemat.

Osebno jemljem LP kot eno osnovo, uporabno predvsem pri logističnih zadevah.
Kar se namestitev tiče se vedno pozanimam pri drugih popotnikih pa tudi domačinih, posebej pa še klede krajev ali zanimivosti, ki jih ni v LPju – včasih tudi zato, da kaki kraji ostanjejo neodkriti in zato neoblegani se mi zdi.

Osebno sem alergična, ker LP ful pretirava glede varnostnih opozoril. Sicer razumemz njihov moto “better safe then sorry” – ampak vseen preveč napihujejo !

Edina izkušnja ki jo lahko povem je, da je Lonely pogojno uporabgen za ruzakarje. Za folk ki hodi okrog z javnim prevozom in je temu primerno gibljiv. Potem se kot čreda podijo od znamenitosti do znamenitosti, ki so napiasne tam noter, uporabljajo prevoze ki so našteti tam noter in spijo v natetih hotelih.

Za tiste ki hodijo okrog kakorkoli drugače, pa je popolnoma neuporaben. Ceste so opisane zelo slabo, razdalje velikokrat ne stimajo, cele pokrajine ki niso najbolj turisticne, manjkajo in podobno. Za soferje bistven pdoatke kje so pumpe, manjka vedno. Znamenitosti ki niso dostopne z javnimis sredstvi, sploh opisane niso, razen najpomebnejših. Takrat je pa tudi javni prevoz.

Primeri – sever Španije, je opisan samo v nekaj straneh, Baskija v Španiji skoraj cela manjka, Francija – osrednja Normandija in Bretanija sta neuporabni,Maroko na vzhoidnem delu – recimo grovje Rif je izjemno slabo opisan, Turčija manjka celp področje med Ankaro in Istanbulom, pa so tam vulkanska jezera, solni rudniki in podobno…

lp

bv

Andrejku, ta teorija sploh ni tako za lase privlečena.
Lani poleti je bila skupina mojih prijateljev v Zambiji. Ko so v Lusaki iskali prenočišče po LP-ju, so ugotovili, da tisti hotel sploh nikoli ni bil sezidan. Lastnik in avtor sta se verjetno dogovorila za objavo, potem pa si je lastnik premislil in ni zidal… Takih primerov je v LP-jih najbrž še veliko.

Bojan je izpostavil pomembno slabost LP, je zelo omejeno uporaben za tiste, ki potujejo z avtomobilom. Zemljevidi se praktično neuporabni, ostalih avtomobilistom prijaznih podatkov je veliko premalo. Opisi trekingov so problematični. Velikokrat podcenjujejo razmere in imajo vpisane neke nemogoče razdalje v urah. Npr. Iz Imlila na vrh Atlasa (Toubkal) v Maroku pet do šest ur. To zmore samo 5% ljudi, ki morajo napol teči. Je pa LP priročen backup, ko se ti ne da iskati, ali pa prideš nekam zelo pozno. Omogoči ti tudi nek pregled nad državo. Slediti mu kot pijanec plotu pa ni najbolje, ker boš velikokrat zamudil marsikatero stvar.

Kar pa se polemike tiče. Podjetju, izdajatelju LP, gre predvsem za posel. Dopuščam možnost, da je v ozadju veliko dogovarjanja.

lp

oz

Ja, res je, da so pogosto podatki netočni, ali pa predvsem, da jih ni. Ampak tu je treba upoštevati, kako so ti podatki zbrani – en človek obdela neko regijo ali celo državo. Če bi hoteli, da v vsakem hotelu in hostlu, kampu prespi in vse restavracije sam izkusi, bi vsak vodič nastajal desetletja. Jaz si predstavljam delo tako, da zbirale podatkov pride v nek kraj, gre na turistični urad ali pa vzame telefonski imenik v roke in klicari – totalno rutinsko in dolgočasno delo. Pol pa mal začinijo s svojimi pogledi, da izpade bolj pristno.
Ampak ti vodiči vseeno služijo namenu. Če se na potovanju premikaš vsake par dni, je pač olajšava, da ne iščeš v vsakem kraju po par ur hostel, ampak si olajšaš – in za take stvari je LP dober (pa tudi mnogi drugi). Za kaj več pa je bolje ostati radoveden in sam odkrivati – to je pogosto smisel potovanj…
LP – lep pozdrav :), Jaka

UGLAVNOMA VSAK HOTEL, PENZION, RESTAVRACIJA IPD. MORA LP-ju PLAČAT, ČE HOČEJO BITI OBJAVLJENA. TO JE RAZLOG, DA SE TI ZGODI, KO NEKAM PRIDEŠ DA JE PRENOČIŠČE (NAJ BI BIL O.K.) LE UMAZANA LUKNJA.
DRGAČ PA V VSAKEM LP-ju PIŠE, DA VSI PODATKI NISO TOČNI, KER SE STVARI SPREMINJAJO IN DA PROSIJO, DA KAKRŠENKOLI SPREMEMBE SPOROČITE NA UREDNIŠTVO LP.
SICER PA SE STRINJAM Z VSEMI PREDHODNIKI. A MA KDO KAKŠNO IDEJO KATER VODIČ UPORABITI V PRIHODNJE, GLEDE NA TO DA SEM JAZ TUD BACKPACKER?

Katja, brez dela ni nič. Nihče ne bo nič naredil zate. Edina alternativa je mukotrpno delo doma, še pred odhodom.

Midva običajno najmanj dvakrat toliko časa porabiva doma za iskanje, kot ga porabiva za samo pot. Sicer prebereš LP, ampak samo kot začetek. Ostalo najdeš na internetu. Še vedno se je splačalo.

lp

bv

med ostalimi znanimi vodiči
so še-rough guide
-let’s-pravijo da je za evropo boljši kot LP…..izhaja vsako leto
-footprint-tega tud hvalijo

Živjo!
Jst sem letos prvič uporabila Bradt-a in mi je bil všeč. Noter opisuje tip tudi komentarje oz. mnanja drugih ljudi, ki imajo različne poglede in izkušnje z neko stvarjo, mestom, vasjo, ljudmi,… Mislim, da je odvisno tudi od tega, kje potuješ. Nekje, kjer je dovolj hostlov, greš pač od enga do druzga, pa mal povprašaš… guide zna bit priročen pa predvsem takrat, ko prideš na postajo in te obkolijo taksisti…jim lepo razložiš, da greš peš, vzameš v roke guida in poiščeš prenočišče, ki bi ti lahko odgovarjal…
LP

Ojla.

Osnova je lahko LP. Sicer je pa internet zakon. Tam si lahko nabereš gradiva kolkor hočeš.
Je pa spet odvisno kam greš. Konkretno za USA niti nebi rabu LP-ja ali kakšne posebne priprave. Imajo povsod tuliko brošur, prospektov, zemljevidov, revij glede motelov, dogajanja, aktivnosti… tako, da nardiš okvirni načrt poti (kaj želiš videti) in imaš kak dober cestni zemljevid. Zemljevidov mest je povsod na pretek in seveda zastonj. Je pa cela amerika na internetu. Se da praktično dobiti vse…

Seveda je vse odvisno od tega v katero državo greste. Glede Cube je uradnih strani seveda zelo malo, in si morate pač pomagati z informacijami popotnikov na njihovih spletnih straneh. Tam pa je LP kar koristen.
Sam imam dobre iskušnje tudi z LP in Mehike in Gvatemale.

Lp Andrej

Hm, zanimiva skepsa.

Sam potujem z Lonely Planetom od časa, ko smo še štopali po Evropi za dvesto mark na mesec, do zdaj, ko sem že nekakšen srednji razred in potujem z družino. LP je seveda hrbtenica, precej stvari pa človek zve po drugih kanalih, saj vodiči sicer preveč pogojujejo način doživetja določenih krajev (in potem lahko nikoli ne prideš v kraje, kjer vodičev ni). Za iskanje istih splošnih podatkov po netu je življenje prekratko, lahko pa si tam pomagamo do kake konkretne informacije.

Ker mi ustreza LP način, sem parkrat sicer uporabljal vzporedno tudi druge vodiče, vendar se nikoli nisem odločil presedlat. Seveda pa so za določene države/regije tudi LPji različno uporabni in točni.
Močno pa dvomim, da gre za sistem plačevanja za objavo. Po moje bi tovrstnega pisca, če bi ga pogruntali, v direkciji nemudoma odpustili. Poznam par ljudi, ki pišejo za LP, in zanesljivo ne delajo po tem principu. Kolega, ki je pisal eno prejšnjih izdaj za Slovenijo, me je vprašal za vrsto reči, pa je potem vse sam preveril ali pa dal v pogojnike (“domačini pravijo, da je dobra tudi oštarija tapata”). Seveda pa se stvari spreminjajo.

LP ima tudi zelo referenčne background informacije (zgodovina, kultura…), Rough Guide tudi. Glede opozoril za varnost pa – skupni imenovalec bralcev je vselej koristno postaviti višje kot nižje. Spomnim se, da so ljudje potovali v Djenne, Mali, ker je Sonja Porle pisala v dnevniku v Delu, kako je tam lepo, pa so prišli nazaj čisto potrti, češ vse je iz blata. Očitno so pričakovali neko drugo lepoto ;–))…

Ne bi se spuščal v debato, a je nujno potovat z nosom v LP (ali katerem drugem vodniku) al je lepše mal po svoje bluzit, pa kar bo, bo. Kakor komu paše.
Kar se tiče nepristranskosti, ima Saharin zlo prov in se Katja zlo moti oz. si zadeve zlo enostavno predstavlja. Sam sem sodeloval pri pripravi tretje izdaje LP za Slovenijo (Neil Wilsonova redakcija Steva Fallona) in mi je mal jasno, kako so gostinci, hotelirji itd. prišli v vodnik (al iz njega zginl).
Mislim, da je logično, da mora LP (in tudi drugi vodniki) zlo pazit, da ostajajo nepristranski. Izdajanje LP je namreč zlo donosen biznis, ki bi se v hipu sesul, če bi se razvedelo, da je zadeva plačljiva. Kar se v današnjih časih razširi bliskovito. Tony Wheeler in njegovi grejo lahko v hipu iskat novo precej slabše plačano službo, če bi blo to res. Kasirat se jim enostavno ne splača, ker dost več zaslužjo, če ohranjajo svojo kredibilnost kot če bi kasiral od hotelirjev za objavo v vodniku, ki mu noben ne bi verjel… in ga tut posledično noben ne bi več kupoval… (v vsaki izdaji je na platnicah tudi v angl. in v jeziku dežele, o kateri teče beseda, napisano nekaj o tem).

Hej, Kolobar, odlično. Če si sodeloval v izdaji Lonelija, potem bi mogoče znal odgovorit na moje pripombe o njem.

Ne vem, zakaj se pogovarjate o tem, kako je posamezen gostinec prišel v vodiča (čeprav je to tudi pomemben podatek), zakaj ni nnobene debate o kvaliteti informacij vodičev kot takih.

Kot primer – lonely Francija. Razen obale o Normandiji in Bretaniji ni notri kaj dosti, čeprav je zame celinski del Bretanije dosti lepši kot obala.

Tiste vasice, srednjeveškop obnavljane,…

Lonely Indija. Od Delhija do Himalaje ni omembe vrednih mest, ki bi bila omenjena – vzhodna pot skozi Chamdiragh. Sam Chamdiragh, večmiljosko mesto – omenjeni so 3 hostli. Od Delhija do Chamdiragha nič – 300 km poti. Vmes velika mesta, miljonska, če pogledaš zemljevide. Nanda Pradesh je omenjeno samo da obstaja, osdtale pokrajine ravno tako. Celi narodni parki, večji kiot je Slovenija, zanimivi, polni živali, niso niti omenjeni.

Turčija – Od Istanbula do Ankare je cca 300 km2 veliko področje, kjer ni omenjeno nič – niti mest, niti hostlov. Tam so veliki in zanimivi rudniki, rudniški muzeji, kraterska jezera in podobno.

Pa še bi lahko našteval.

Da o Iranu niti ne govorim.

lp

bv

Hja, bodite veseli, da ni vse, kar je lepega, noter, sicer bi bila tam precej vecja gneca…
Sicer pa – a je kdo ze slisal za tisto Borgesovo zgodbo, ko se nekdo spravi opisat Rio de La Plata in po letu in pol neha, ker je opisal samo meter in pol brega? Seveda, ker pise o vsakem kamnu in rozi… Redukcija je skratka nujna. “Objektiven” vodic bi slejkoprej pripeljal tudi do “objektivnega” potovanja, to pa, hm, naj se me na dalec ogne.

Spet se strinjam s Saharinom. Dost več je vredno tist kar najdeš sam kot tist kar ti servirajo vodiči, pa četudi ti bo kaj kje tut ušlo. Hotel si boš že najdu, kar se hrane tiče, so pa LPji itak bolj bogi in se je boljš ozret, kje jejo lokalci. Tako da jaz kak vnet uporabnik LPja nisem in mi še na kraj pameti ne pade, da bi vlaču recimo po Indiji tist cegu od knjige. Mam pa dost te robe doma in si včasih kej skopiram za sabo, pol pa sproti stran mečem…
O napakah LPjev bi mel tut jest kej za povedat (ne sicer LP Slovenija:), ampak kot rečeno – nej bo kakršenkoli že, ker se itak nanj ne zanašam. Ker kolikor gledam te bekpekerje po svetu vsak s svojim LPjem pod pajsko, se mi zdi, kot da je LP največja potovalna agencija, ki te prime za rokco in te pelje po “svojih” destinacijah, te prenočuje v “svojih” hotelih, te futra po “svojih” restavracijah in ti razkazuje “svoje” znamenitosti.

Jst morm priznat, da mi na kitajskem ni uspelo najti niti ene restavracije, ki je omenjena v LP (razen barov za tujce). Ker je tolk ponudbe in se zelo hitro menja. Po moje bi lohk ta del kr malo zaceli opuscati.
Sem enkrat uporabila tudi Rough guide, ker sem imela ze 1 star LP, pol sm pa za naslednje potovanje kupila Rough Guide. Pa so bile bolj tocne info v LP.
V Sydney sm sla pa kar na slepo sreco. Tam pa sem dobila toliko letakov in brusur, da sm lahko kr tisto brala, ni blo treba nic okoli hoditi ;-).
Mislim, da je LP bolj zgoscen in zajame vse “najnujnejse” za zahtevne uporabnike je pa seveda potrebna raziskovalna zilica in potrpezljivost.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close