Logika in tuj jezik

Glede da vas je tudi tu gor kar nekaj učenih, študiranih oz. polnih nekih življenjskih izkušenj,

bi mogoče znali mi odgovorit na tole:

http://med.over.net/forum5/read.php?151,7944330

Kakršenkoli nasvet, izkušnja… je dobrodošel.

Nekateri ljudje preprosto nimajo sposobnosti učiti se tujih jezikov oziroma jim lahko gre to veliko težje od rok (razporeditev razumov ima lahko pri tem vpliv). In, če se tega ne zavedamo, lahko otroka na vsak način silimo, da se nauči nekaj, za kar nima osnovnih “fizičnih” možnosti. Podobno kot bi otroka, ki nima motoričnih sposobnosti, gnali, da premaga v športu ostale otroke, ki te sposobnosti imajo. Ljudje se razlikujemo po svojih sposobnostih in vsak bi naj delal tisto, kar mu gre dobro od rok. Predstavljaj si, da si otrok in starši od tebe pričakujejo, da osvojiš nekaj, kar tebe dejansko ne zanima in ti resnično ne gre od rok. Kako bi se počutila, ko v tem ne bi bila tako uspešna, kakor starši od tebe pričakujejo? Otrok se želi počutit sprejeto, ampak ne način, da izpolnjuje vsa pričakovanja staršev, temveč, da so upoštevani tudi njegovi občutki in želje.

Besede, ki si jih ne morem zapomniti v tujem jeziku povežem z nekim predmetom, osebo in potem, ko jo moram uproabiti imam asociacijo na to kaj je in tako ge. Sicer pa največja napaka pri učenju tujih jezikov je, da oseba, ki se uči tuj jezik najprej v mislih oblikuje stavek v slovenskem jeziku in tega potem skuša prevesti in povedati. enostavno razmišljaj v tujem jeziku enako kot če bi v slovenščini in bo jezi tekel. Ko enkrat začneš iskati besede, kako se reče itd….ne gre več.

Kdor dela bolj “z levo polovico možganov” (logika), pogosto potem težje z “asociativno-domišljijsko-umetniško desno stranjo”.

Ampak jaz poznam enega, ki je tudi dober logik, zelo dober v računalništvu, predvsem v programiranju, pa se tuje jezike uči isto hitro kot programske jezike, ker imajo jeziki tudi določeno določeno logiko. Drugače pa se mi zdi, da je to prirojeno, bolj podobno glasbi, enim gre “bolj v uho” kot drigim.

Ne gre za to, lahko mi verjameš. Gre bolj za to, da bi se naučila vsaj klasično “polko in valček” če že ne hip-hop. Razumeš.

Gre za to, da bi za učenje uporabila tisti del uma, kateri ji je pač toliko bolj dan.

Torej, pravila (slovnična) niso težava, bolj oz. več truda rabi vlagat v učenje besed in potem uporabo teh besed znotraj stavkov.

To pa prakticiramo, ja. Samo potem mora vedno najprej pomislit na asociacijo, da se spomni besede. Pa še za vsako besedo ne najdem asociacije. Pa to je bolj za pogovorno ang., pisanje je pa potem spet izziv.

Prilično neumno. Če se lahko naučiš materinega jezika, in povprečen človek se ga lahko nauči do popolnosti, (če le pokaže malo volje in smisla in ljubezni) se lahko naučiš tudi ne samo enega tujega jezika! Samo Marko spet iz svojih izkušenj, ko ima toliko otrok, ki jih vzgaja, a ne:))))

Znanje programskega jezika ne pomeni znati programirati.
Če poznaš slovnico in besede, to ne pomeni znati pisati, če nimaš stila in vsebine.

Ma jaz ne bi svetovala piflanja besed tako da pokriješ eno stran in potem če ne gre v glavo iščeš neke asociacije, kaj pa vem no… se mi zdi bolj prijazno, da vsak dan gleda eno uro risank, (ja saj vem koliko je stara, samo za to nisi nikoli prestar) ali en film po možnosti brez podnapisov. Pa internet, igrice, pesmi, tega je toliko… gledam za svojo nečakinjo… kaj imajo danes ti otroci, še moj brat ni imel, pa sem že njemu pol stvari zavidala–
Sicer pa jaz sem bila bolj bukova, sem se na pamet učila tekste iz učbenikov, samo to šele v gimnaziji… na tak način se naučiš razmišljati v tujem jeziku, da ne prevajaš, sicer pa naš šolski sistem precej (napačno ) vzpodbuja učenje slovnice in posledično neko slovensko angleščino (ali nemščino), ker je to lažje ocenjevati z oceno od 1 do 5. Kvazi.
Je cel kup tekstov, zgodbic, revij, pesmi… prirejenih za otroke, ki se tujega jezika učijo, mislim da je smisel v tem, da ti postane jezik in vse kar je s tem povezano všeč, nacionalne specifike, zgodovina, literatura…, in to naj raste že od malega, je ravno v pravih letih, ko nek jezik kot takšnega vzljubiš ali pa zaradi mukotrpnega učenja zasovražiš. In to je velika škoda, je čisto drugače brati v izvirniku kot prevode, hm ja razen če gre za naravoslovno matematično tehnično logično zadevo. Takrat je vseeno, ker tam pa desna stran glave spi. ccccc

Prilično neumno. Če se lahko naučiš materinega jezika, in povprečen človek se ga lahko nauči do popolnosti, (če le pokaže malo volje in smisla in ljubezni) se lahko naučiš tudi ne samo enega tujega jezika! Samo Marko spet iz svojih izkušenj, ko ima toliko otrok, ki jih vzgaja, a ne:))))[/quote]
Katejnka, tvoje sklepanje je torej, če se otrok lahko nauči hodit, lahko postane tudi najboljši šprinter na svetu. Če se seveda le malo potrudi, pokaže malo volje in smisla in ljubezni. In, če nariše risbico (ne glede na to, kaj je na njej), lahko postane svetovni umetnik, če le pokaže… No ja, saj lahko imaš to prepričanje še naprej….

Ja, jaz tudi ne. Stvar je pa v tem, da takšen napotek dobiš s strani učitelja. In potem se, sirota, matra s tem pomnenjem tujih besed, ki ji ne pomenijo nič, nimajo ne oblike, ne vrednosti, ne ustvarjajo smiselnosti… ampak so (za njo) samo skupek črk.

Se mi zdi smiselneje, potem, da jih spravi v nek kontekst, da jim da neko funkcijo, nek pomen, da nekam spadajo, da so del nečesa, tako kot so del večje slike majhne slikice pri reševanju logičnih testov, naprimer. Samo še pogruntat moram, kako ji to predstavit, kako iz skupka rešitev naredit enačbo. Pravzaprav, kako ji (na nek način) “zakomplicirat” stvari.

Glede risank bi pa dodala, da ona gleda risanke, tudi samo v angleškem jeziku (za risanke nisi nikoli prestar, še jaz jih gledam, če le imam čas), vendar ne posluša jezika, ampak opazuje igro slik, sama z uporabo domišljije, oblikuje tekste… Še podnapisov ne vem če bere, če podnapisi so.

Hmmm, po mojih izkušnjah se lahko logično učiš jezika, če imaš že predhodno zanje enega sorodnega jezika. Npr. logično učenje germanskega jezika, če že govoriš enega iz iste skupine. Kajti ogromno korenov besed je v osnovi povezanih. Drugače pa nimam ideje. Pri nas smo vsi bolj jezični. 🙂

Praviš, da je drugače bistra deklica torej pri njej ni težava v pomnjenju besed in slovnice, težava je v razlogu zakaj se sploh učit tega “trapastega jezika”. Ne vidi smisla v tem zato ji tudi ne gre, nima interesa se potrudit.
Priložnosti za učenje ima veliko (internet,tv…) nima pa razloga in potem dobi še slabo oceno, mama je sitna z tistim “daj se uči”, ona ima pa še večji odpor.
Mogoče bi jo vpisala v kakšno počitniško šolo angleščine, kjer bi dobila vzpodbudo od strani vrstnikov, mogoče bi šla kam na počitnice h kakšni prijateljici, ki bi jo navdušila, bi “trenirale” da ne bi potem sep. že takoj na začetku vse ponovilo.
Mislim da s piflanjem ne bo uspeha, najdite nek zanjo privlačen motiv 😉

kupi ji stripe v angleškem jeziku…pač neke stripe, odvisno v katerem razredu je.
Gre za to, da bo zraven gledala slikce…slikca-tekst-asociacija….

Kako povezavo ima strip z slikco in pomenom besede? Saj v stripu ni opisano to, kar je na slikah, tam so pače neke osebe, ki vodijo dialog. Če bi želel, da besede poveže z besedami, potem potrebuje tisto slikanico, ki se uporablja za majhne otroke, kjer je slika, zraven nje pa je opis predmeta oziroma pomena slike.

Kaj pa recimo učenje tujega jezika s pomočjo računalnika, recimo kakšen interaktivni jezikovni program za začetnike? Marsikdo trdi, da je učenje jezika že samo po sebi logičen proces, veliko pa je odvisno tudi od tega kakšne tehnike pomnenja uporabljamo, da se navadimo povezati tujo besedo s predmetom ali čimerkoli že in obratno iz materinščine v tuji jezik. Ko nam nekaj ne gre moramo razviti red, disciplino, brez tega bomo težko napredovali; nimam pravega recepta, saj se ne spomnim, da bi kdaj imela težave z učenjem pa tudi starša sta me že v rani mladosti navajala na nemščino, angleščino poleg materinščine (pogosto sta poudarjala,da so tuji jeziki nuja, da brez njih nisi nič ali nekako tako, vem da sem vedela povedati veliko tujih besed še preden sem stopila v OŠ). No, kakorkoli že – dobro je za človeka, da ve vsaj en tuji jezik, v marsikaterem poklicu pride prav, pa tudi nasplošno.
Kateri tuji jezik je konkretno težaven?

Ja, jaz tudi ne. Stvar je pa v tem, da takšen napotek dobiš s strani učitelja. In potem se, sirota, matra s tem pomnenjem tujih besed, ki ji ne pomenijo nič, nimajo ne oblike, ne vrednosti, ne ustvarjajo smiselnosti… ampak so (za njo) samo skupek črk.

Se mi zdi smiselneje, potem, da jih spravi v nek kontekst, da jim da neko funkcijo, nek pomen, da nekam spadajo, da so del nečesa, tako kot so del večje slike majhne slikice pri reševanju logičnih testov, naprimer. Samo še pogruntat moram, kako ji to predstavit, kako iz skupka rešitev naredit enačbo. Pravzaprav, kako ji (na nek način) “zakomplicirat” stvari.
[/quote]No saj, jezik ni matematika, čeprav je slovnica prilično logična. Jezik je živa stvar, tudi če samo pišeš, bereš, je to nekja, kar živi ali pa trpi s tabo…
Ne vem no, jaz bi ji svetovala branje čim večkrat in učenje na pamet. Vsaj to je bila dobra stara šola kolikor mi je pripovedovala pred nedavnim umrla babica, ko so se nemščine učili v bistvu samo v šoli, doma je niso govorili, pa vendar je bila prilično dvojezična in stalno “z njo v stiku”. In še vedno je rekla eine schoene Maedchen, (torej, prevajala je, ali pa ni imela zadosti posluha za jezike)

Ja, naj se uči skoz to, kar jo zanima. Šolski učbeniki bolj poudarjajo slovnico, besedni zaklad pa tememlji na nekih nezanimivih dialogih in situacijah. Lahko bi probala tut s prevajanjem njej všečne glasbe v tujem jeziku, al pa da gleda film najprej z angleškimi podnapisi in pol še brez, pol branje vse vrste literature, za govorjenje pa naj si najde kazga vrstnika iz Avstralije in debatira z njim prek skypa…

Hvala vsem za ideje.

Jaz sem razmišljala o kakšne kampu, ampak so žal finance prevelik zalogaj.

Ostalo bomo pa, kar bo pač možno, prakticirali.

Če bo le zadosti želela. Kar je pa že naslednji problem – v njej zbudit zanimanje in ne odpor.

Jaz sem verjento precej podobna tvoji hčerki. Imam odlične logične sposobnosti, ne pa nekega hudega talenta za tuje jezike, besedni zaklad je pa španska vas. Pa sem se (sicer s kar nekaj finančnih vložkov) spodobno naučila kar nekaj tujih jezikov.
Nemščino in ruščino tako, da sem obvladala slovnico. Angleščino in španščino pa tako, da o slovnici nimam pojma. Rezultat je tak, da angleščino in španščino lahko enostavno in dobro uporabljam, pri nemščini pa sem stručko za slovnico in je z vsem drugim kriza.

Tako da moj nasvet bi bil ravno v obratno smer- ne poskušaj je siliti v to, da bo uporabljala svoje logične sposobnosti pri jeziku. Ravno obratno – sili jo v to, da razvija druge sposobnosti. Sicer se ti bo zgodilo, da bo obvladala le slovnico (in morda celo v šoli imela tudi dobre ocene), ko bo pa treba to uporabiti v drugih situacijah ( v delovnem okolju ali na mednarodnih izpitih!!!), bo pa kriza.

Ena dobra stvar, ki jo je delal nek učitelj z menoj, je, da smo poslušali glasbo in izpolnjevali manjkajoče dele besedila (je prej pripravil tekst, kjer je manjkalo nekaj besed). GLasbo smo pa izbrali mi. TO je delal vsako uro, tako da smo si širili besedni zaklad.

Druga stvar so bili filmi, filmi in še filmi/ pravljice v tujem jeziku. Isti film večkrat (ene sem znala celo na pamet). Kupi ji najljubše filme v angleščini (ali pa jih nelegalno downloadaj :)) in naj jih gleda brez podnapisov ali s podnapisi v angleščini, kadarkoli ji paše. Moj brat je imel celo kolekcijo disnejevih risank v angleščini. Pol mojega znanja španščine izvira iz tega, da sem gledala vsak dan eno žajfasto nadaljevanko in pred TV zaslon postavila oviro, tako da nisem videla podnapisov. Pa zvečer ne glej Slovenske televizije, ampak filme v angleščini in z angleškimi podnapisi (izposojene, kupljene ali downloadane)

Potem je veliko pomagalo to, da smo doma gledali vedno tuja poročila (BBC ali CNN). Angleščina je postala del našega življenja in kdor jezika ni obvladal, ni mogel niti sodelovati pri konverzaciji ob večerji (ni vedel, kaj so prej razlagali po TV)

Discovery channel je veliko pomagal mojemu bratu. Ali jo kakšna stvar zanima, ki jo morda ponuja kakšna tuja televizija v angleščini?

Če ti kamp finančno zdaj ne znese, naslednjič ko greste na počitnice izberi lokacijo, kjer pričakuješ, da bo več Angležev. Tam se spoprijatelji s kakšno družino in potem tudi ta malo spodbujaj, da to počne – in potem da vzdržuje odnose. Ali pa se lahko zmeniš, da pošljejo svojo hčerko k vam za en teden, potem pa ti svojo k njim za en teden. To se danes veliko prakticira. Ali pa pojdi na dopust nekam, kjer bo morala znati angleščino.

Če je dobra v logiki, bi jo morala vzpodbujati pri izražanju čustev npr.. Da nasprotja dvojic nekako “uravnovesiš”, čeprav boš vedno boljši v določenem segmentu, ampak ne smeš otroka siliti samo v eno smer, ki se staršu recimo zdi najbolj koristna.