Ločila bi se

Že nekaj časa razmišljam o ločitvi z možem, pa me je strah, kako bo to vplivalo na otroka. Sta se majhna. Ni fizičnega nasilja, ni alkohola, ni glasnih prepirov pred njima, se pa na daleč vidi, da nisva kompatibilna. Njegova zadircnost, hladnost, ne zanimanje za nas me ubija. Vse bolj pomembni so njegovi hobiji, se ko je z nami, ni mentalno prisoten. Imam službo, avto, streho nad glavo. Sem se dokaj mlada. Naj grem?

Če ni izhoda – da, vsekakor za otroka najbolje sedaj ko je čimmlajši, čimprej – bolje sedaj, kot ko je otrok večji, sploh ko so najstniki, ko jim kemija v možganih dela tudi tako, da e morejo sami kontrolirati, se lahko marsikaj epredvidenega takrat zgodi – bo manj kritično in stresno za mlajšega otroka, kot večjega. Ko so otroci že npr. najstniki, je hudo, ker se zavedajo tega, kako neidealna je bila njihova družina, čustvujejo popolnoma drugače, ker razumejo, ker dostikrat imajo tudi sami že partnerske , ljubezenske izkušnje pri 12, 13ih…. Ne čakat in se zanašat na to, da zaradi otrok – nikakor to v praksi ni OK. Majhen otrok še ne doživlja tega tako čustveno, kot napirmer en 12+ letnik – in če se mu tudi na veliko ne razlaga, lažje prebrodi to.

Ne..potrudi se za svoj zakon. Vse se da urediti, če se ponovno zbližata, se posvetita drug drugemu. Čisto vse. Vztrajaj in verjemi, ne bo ti žal. Vsi pridemo kdaj do preizkušenj, takšnih in drugačnih, skrenemo kdaj s prave poti, a važno je le, da se znamo pravočasno vrniti in ugotovimo kaj je za nas zares vredno in pomembno ter se za to borimo. Večkrat če tako življenje prinese… ne obupaj nad svojim zakonom. Nekoč je bil to človek, s katerim si se videla do smrti. Ne poročiš se kar tako s prvim, ki pride mimo, mar ne? Zavoljo ljubezni, ki sta jo nekoč čutila, poišči ta plamen in ga razpihaj, da se ponovno vname. Ti veš kaj mu je všeč in kaj si on želi, v kakšno žensko se je nekoč zaljubil. Daj vse od sebe

Ne..potrudi se za svoj zakon. Vse se da urediti, če se ponovno zbližata, se posvetita drug drugemu. Čisto vse. Vztrajaj in verjemi, ne bo ti žal. Vsi pridemo kdaj do preizkušenj, takšnih in drugačnih, skrenemo kdaj s prave poti, a važno je le, da se znamo pravočasno vrniti in ugotovimo kaj je za nas zares vredno in pomembno ter se za to borimo. Večkrat če tako življenje prinese… ne obupaj nad svojim zakonom. Nekoč je bil to človek, s katerim si se videla do smrti. Ne poročiš se kar tako s prvim, ki pride mimo, mar ne? Zavoljo ljubezni, ki sta jo nekoč čutila, poišči ta plamen in ga razpihaj, da se ponovno vname. Ti veš kaj mu je všeč in kaj si on želi, v kakšno žensko se je nekoč zaljubil. Daj vse od sebe
[/quote]
Seveda, pa še kakšnega psihoterapevta si naj najde, da se bo potem tolkla po glavi….
Izgubljen, oziroma samo stran vržen denar brez učinka (naj se javi samo eden, ki je bil zadovoljen s tako vrsto pomoči in lahko reče: USPELO JE).
Ne revo “farbat” da bo oklevala in razmišljala par let, učinka pa nobenega!!

Ne..potrudi se za svoj zakon. Vse se da urediti, če se ponovno zbližata, se posvetita drug drugemu. Čisto vse. Vztrajaj in verjemi, ne bo ti žal. Vsi pridemo kdaj do preizkušenj, takšnih in drugačnih, skrenemo kdaj s prave poti, a važno je le, da se znamo pravočasno vrniti in ugotovimo kaj je za nas zares vredno in pomembno ter se za to borimo. Večkrat če tako življenje prinese… ne obupaj nad svojim zakonom. Nekoč je bil to človek, s katerim si se videla do smrti. Ne poročiš se kar tako s prvim, ki pride mimo, mar ne? Zavoljo ljubezni, ki sta jo nekoč čutila, poišči ta plamen in ga razpihaj, da se ponovno vname. Ti veš kaj mu je všeč in kaj si on želi, v kakšno žensko se je nekoč zaljubil. Daj vse od sebe
[/quote]

Časi, sanje in predstave o trdnih zakonih monogamiji in reklu “do groba” iz prejšnjega stoletja so žal mimo – reala današnjih zvez ne pozna več ne morale ne iskrenosti, ne poštenosti.

Pa zakaj bi se ona trudila, če je že sedaj prišla do spoznanja, da tako ne gre več? Zagotovo je 50x vsaj premislila, pa ne vidi več rešitve.

A ti ne razumeš, da večina današnih moških samo poišče maternico, da dobijo dodatnih 23 kromosomov, ko se pa naveličajo takega življenja, postanejo pa nemoralni, monotoni, izkoriščevalski, nezainteresirani, pa ti lahko njemu pred nosom počneš še nevemkaj- ker se je on tako odločil . Ker preprosto današnji moški niso bili ustsvarjeni za monogamijo do smrti z eno partnerico, ker ne zmorejo. Ker jih je tudi premalo in tudi imajo preveč dodatne izbire, sploh po 10, 20ih letih ponovno. In za nekatere take se ne splaša metati na trepalnice od napora, pa se poniževat tudi pred lastnimi otroci, ko vidiš, da te samo izkoriščajo, dokler jim tako paše. Zakaj torej se pretvarjat, pa krpat nekaj, kar že dolgo ni več vredno? A trpet zavoljo otrok? Tudi otroci tako trpijo, verjemi, če bolj kot dva taka, ki se takole mučita zardi njih. Dijemi in sprejmi. Moralnih vrednost dobre zveze ali zakona je čedalje manj.

Seveda, pa še kakšnega psihoterapevta si naj najde, da se bo potem tolkla po glavi….
Izgubljen, oziroma samo stran vržen denar brez učinka (naj se javi samo eden, ki je bil zadovoljen s tako vrsto pomoči in lahko reče: USPELO JE).
Ne revo “farbat” da bo oklevala in razmišljala par let, učinka pa nobenega!!
[/quote]

Ne potrebuje nobenega. Naj se le ozre v svoje srce, vsi odgovori in nasveti ležijo tam. Če ga je uspela osvojiti enkrat, ji bo uspelo še 100x če je treba. Najlažje je obupati. Dokler se še sprašuje, je še možnost. Verjemi. Ko ženska ne čuti več nič, gre brez pomislit in brez se ozret ..1x in za vedno. Takrat veš, da res ni bilo več pomoči in varjante.

Vsaki, ki ji je mar za svojega moža in ga v sebi, čeprav nekje skrito in globoko, še vedno ljubi, je uspelo rešiti zakon, celo izboljšati. Vedno je ženska tista, ki lahko reši stvar. Naj uporabi svije ženske adute in se spravi v akcijo. Zagotavljam uspeh! Se je treba naučiti odpustiti “majhne prekrške”, izbirati bitke v zakonu in iskati kompromise, rešitve. To je ves smisel

Ne..potrudi se za svoj zakon. Vse se da urediti, če se ponovno zbližata, se posvetita drug drugemu. Čisto vse. Vztrajaj in verjemi, ne bo ti žal. Vsi pridemo kdaj do preizkušenj, takšnih in drugačnih, skrenemo kdaj s prave poti, a važno je le, da se znamo pravočasno vrniti in ugotovimo kaj je za nas zares vredno in pomembno ter se za to borimo. Večkrat če tako življenje prinese… ne obupaj nad svojim zakonom. Nekoč je bil to človek, s katerim si se videla do smrti. Ne poročiš se kar tako s prvim, ki pride mimo, mar ne? Zavoljo ljubezni, ki sta jo nekoč čutila, poišči ta plamen in ga razpihaj, da se ponovno vname. Ti veš kaj mu je všeč in kaj si on želi, v kakšno žensko se je nekoč zaljubil. Daj vse od sebe
[/quote]

Hold your horses in na zadevo poglej zelo realno: zaljubiš se v nekoga pred npr. 20imi leti, ki ti je idelaen, se ti in on potrudita drug za drugega. Ti klati zvezde z neba z obljubami, ti njemu daš vse in še več. v kasnejših 10ih, 20ih letih se pa vse tako grdo spremeni, pa genetika ven udari, da to preprorsto ni več oseba, v katero si se ti zaljubil. Je ne prepoznaš več, to ni ista oseba. Jasno, se staramo, dozorevamo, spreminjamo, čustveno in psihično zorimo in dozorimo, kar je normalno – in tudi zaradi tega prihaja do razhajanja, ne samo zaradi naveličanja ali spoznanja, kako se je oseba spremenila ali pa dobro pretvarjala precej let in prikrivala, kakšna dejansko je. In tudi otroci so gromozanska preizkušnja za neko zvezo – luštno je otročke delat, o ja, spravit jih do samostojne poti pa dostikrat velik izziv, veliko prilagajanja, odrekanja s strani obeh staršev.

Pa sta se vsaj poskusila pogovoriti o vsem tem kaj ni ok med vama? Si vsaj probala. Če nisi kar. Če pa sta že imela razne pogovore in se ni nič spremenilo oz. ni noben od vaju nič spremenil in vložil v vajin odnos te moram razočarati, da se potem pač ne da. Če nista oba za je vse skupaj brezveze in izguba časa in potem veš odgovor kaj narediti. Pa vse dobro ti želim!

Hold your horses in na zadevo poglej zelo realno: zaljubiš se v nekoga pred npr. 20imi leti, ki ti je idelaen, se ti in on potrudita drug za drugega. Ti klati zvezde z neba z obljubami, ti njemu daš vse in še več. v kasnejših 10ih, 20ih letih se pa vse tako grdo spremeni, pa genetika ven udari, da to preprorsto ni več oseba, v katero si se ti zaljubil. Je ne prepoznaš več, to ni ista oseba. Jasno, se staramo, dozorevamo, spreminjamo, čustveno in psihično zorimo in dozorimo, kar je normalno – in tudi zaradi tega prihaja do razhajanja, ne samo zaradi naveličanja ali spoznanja, kako se je oseba spremenila ali pa dobro pretvarjala precej let in prikrivala, kakšna dejansko je. In tudi otroci so gromozanska preizkušnja za neko zvezo – luštno je otročke delat, o ja, spravit jih do samostojne poti pa dostikrat velik izziv, veliko prilagajanja, odrekanja s strani obeh staršev.
[/quote]

Spreminjamo se vsi. Oba sta se spreminjala in rasla hkrati, skupaj.. do takih velikih razhajanj ne more priti po 20 letih. Če že pride takoj na začetku ali takoj po porodu. Če te krize prebrodi par, pomeni da sta zrasla skupaj skozi krizo in se jo naučila prebroditi. Postopek sedaj lahko uspešno ponovita. Koliko let sta skupaj sploh ni pomembno, rastemo skozi izkušnje, ki niso nujno povezane z leti. Jaz sem za to, da se poskusi, popravi, reši. Vi pa svetujte tako kot mislite, da je prav. Vsi imamo različne izkušnje in meni moje velevajo tako. Kjer je ljubezen, noben trud ni zaman in vse je rešljivo.

Ne potrebuje nobenega. Naj se le ozre v svoje srce, vsi odgovori in nasveti ležijo tam. Če ga je uspela osvojiti enkrat, ji bo uspelo še 100x če je treba. Najlažje je obupati. Dokler se še sprašuje, je še možnost. Verjemi. Ko ženska ne čuti več nič, gre brez pomislit in brez se ozret ..1x in za vedno. Takrat veš, da res ni bilo več pomoči in varjante.

Vsaki, ki ji je mar za svojega moža in ga v sebi, čeprav nekje skrito in globoko, še vedno ljubi, je uspelo rešiti zakon, celo izboljšati. Vedno je ženska tista, ki lahko reši stvar. Naj uporabi svije ženske adute in se spravi v akcijo. Zagotavljam uspeh! Se je treba naučiti odpustiti “majhne prekrške”, izbirati bitke v zakonu in iskati kompromise, rešitve. To je ves smisel
[/quote]

Cut the crap: kako bi ti z “nasveti iz srca” plačala npr. mesečne račune in še preživela iz meseca v mesec? Tell me 🙂 Ne živimo vsi v nekih iluzijah, no.
Današnji moški se z leti zveze tako spremenijo, da si ne moreš mislit. Ker je več svobode, izbire drugih žensk na vsakem koraku pa tudi-ker jim je to izziv, kateremu se ne zmorejo večinoma upreti. Pa če ti pred njim še tko v šnirfukarcah vsak večer skačeš in si misliš, kako je samo tvoj – po ene 10ih 15ih letih težko :)=)))
Očitno nimaš veliko izkušenj z moškimi, vsaj večimi ne. Ker moški so po naravi lovci in trosilci semena. To je njihovo poslanstvo. Ženska mora imeti svoje dostojanstvo. Za vsakim dobrim uspešnim moškim pa stoji samozavestna, uspešna sposobna ženska. Ne pa taka, ki se ozira samo v “svoje srce”.

Spreminjamo se vsi. Oba sta se spreminjala in rasla hkrati, skupaj.. do takih velikih razhajanj ne more priti po 20 letih. Če že pride takoj na začetku ali takoj po porodu. Če te krize prebrodi par, pomeni da sta zrasla skupaj skozi krizo in se jo naučila prebroditi. Postopek sedaj lahko uspešno ponovita. Koliko let sta skupaj sploh ni pomembno, rastemo skozi izkušnje, ki niso nujno povezane z leti. Jaz sem za to, da se poskusi, popravi, reši. Vi pa svetujte tako kot mislite, da je prav. Vsi imamo različne izkušnje in meni moje velevajo tako. Kjer je ljubezen, noben trud ni zaman in vse je rešljivo.
[/quote]

Očitno res nimaš veliko izkušenj z moškimi, ko take pišeš :). Pa s tem ne menim, da bi jih morala imeti 50, že trije štirje bi bili dovolj.
Seveda da pride do takih razhajanj, pa ravno po 10ih, 20ih letih neke zveze – ker velikokrat pri mnogih nastopi naveličanost, zaciklanost, monotonost, izčrpanost zaradi ukvarjanja z otroki, rutine….. Ker se današnji moški hitro naveličajo in ker je preveč sveže izbire drugih žensk za njih na voljo, ker se težko upirajo izzivom na cestah, v službi, kjerkoli. To je njihov problem. Nima to nobene zveze s tem, da sta “skupaj rasla”. Eno je metoda inštitucije RKC, drugo pa reala 🙂

Cut the crap: kako bi ti z “nasveti iz srca” plačala npr. mesečne račune in še preživela iz meseca v mesec? Tell me 🙂 Ne živimo vsi v nekih iluzijah, no.
Današnji moški se z leti zveze tako spremenijo, da si ne moreš mislit. Ker je več svobode, izbire drugih žensk na vsakem koraku pa tudi-ker jim je to izziv, kateremu se ne zmorejo večinoma upreti. Pa če ti pred njim še tko v šnirfukarcah vsak večer skačeš in si misliš, kako je samo tvoj – po ene 10ih 15ih letih težko :)=)))
Očitno nimaš veliko izkušenj z moškimi, vsaj večimi ne. Ker moški so po naravi lovci in trosilci semena. To je njihovo poslanstvo. Ženska mora imeti svoje dostojanstvo. Za vsakim dobrim uspešnim moškim pa stoji samozavestna, uspešna sposobna ženska. Ne pa taka, ki se ozira samo v “svoje srce”.
[/quote]

Veš, tam kjer je ljubezen teh težav nimamo. Pa tudi če in ko bi prišle, bi se jih lotili z ljubeznijo, spoštovanjem, sočutjem in razumevanjem. Vsi smo samo ljudje in nihče ni popoln. Vsi smo res zamenljivi, a ni vse v “mladih in postavnih”, nekateri razvijemo skozi leta globlje vezi, ki jim mlade težko konkurirajo. In ne, ne gre se za opravo, temveč za tisto nekaj, kar samo ta ženska ima v sebi in kar je moškega že prvič prepričalo, da je ona ta prava.

Kar pa pišeš glede dostojanstva, samozavesti in sposobnosti, te moram razočarati, ampak ravno to gre še kako z roko v roki s čustveno inteligenco, ki izhaja iz srca.

Očitno res nimaš veliko izkušenj z moškimi, ko take pišeš :). Pa s tem ne menim, da bi jih morala imeti 50, že trije štirje bi bili dovolj.
Seveda da pride do takih razhajanj, pa ravno po 10ih, 20ih letih neke zveze – ker velikokrat pri mnogih nastopi naveličanost, zaciklanost, monotonost, izčrpanost zaradi ukvarjanja z otroki, rutine….. Ker se današnji moški hitro naveličajo in ker je preveč sveže izbire drugih žensk za njih na voljo, ker se težko upirajo izzivom na cestah, v službi, kjerkoli. To je njihov problem. Nima to nobene zveze s tem, da sta “skupaj rasla”. Eno je metoda inštitucije RKC, drugo pa reala 🙂
[/quote]

Če moški ne vidi blagoslova v tem kar ima, da uživa v tem kar je ustvaril, da skrbi za svojo družino in jih varuje, če nima rad svoje žene in otrok in bi mu nekega dne vse to presedlo, bi se tega “naveličal”, bi pomenilo le, da ni bil od začetka iskren, ne do sebe ne do nas. Izzivi pridejo in grejo, nobena pametna se kar tako ne ponuja zasedenemu moškemu, zagotovo ne. Pa še kako ima veze, da skupaj rasteta skozi izkušnje. To je tisto, kar par globoko poveže, vse te male in velike zmage. Skupne zmage.. take vezi je nemogoče presekati. Naveličanost, monotonost pride povsod, v službi, v življenju, v partnerstvu… a to ne pomeni, da moraš takrat obupati. Le najti drugo pot, se naučiti vztrajati, da bi zmagal na dolgi rok. Vse je odvisno od prioritet posameznika ter iskrenosti in spoštovanja, ki ga parterja gojita drug do drugega.

Ne potrebuje nobenega. Naj se le ozre v svoje srce, vsi odgovori in nasveti ležijo tam. Če ga je uspela osvojiti enkrat, ji bo uspelo še 100x če je treba. Najlažje je obupati. Dokler se še sprašuje, je še možnost. Verjemi. Ko ženska ne čuti več nič, gre brez pomislit in brez se ozret ..1x in za vedno. Takrat veš, da res ni bilo več pomoči in varjante.

Vsaki, ki ji je mar za svojega moža in ga v sebi, čeprav nekje skrito in globoko, še vedno ljubi, je uspelo rešiti zakon, celo izboljšati. Vedno je ženska tista, ki lahko reši stvar. Naj uporabi svije ženske adute in se spravi v akcijo. Zagotavljam uspeh! Se je treba naučiti odpustiti “majhne prekrške”, izbirati bitke v zakonu in iskati kompromise, rešitve. To je ves smisel
[/quote]

Kaksno travco si pa ti pokadila 😀? Živiš v iluzijah. Če moškemu ni več do nje in do otrok, kaj bo ženska reševala? Nič, ker v odnosu sta vedno dva in oba morata reševati zadeve. Očitno njemu ni več, da bi se sel druzine. Ga ne bo prepricala, pa če se naga na glavo postavi.

Ki bi me preprical, da je samo eden kriv za nastale spremembe in tezave.
Med vama ni iskrene komunikacije in spostovanja drug drugega. Ce tega ni in ne zelita zakon resevati, potem pac pojdita vsak svojo pot.

Kaksno travco si pa ti pokadila 😀? Živiš v iluzijah. Če moškemu ni več do nje in do otrok, kaj bo ženska reševala? Nič, ker v odnosu sta vedno dva in oba morata reševati zadeve. Očitno njemu ni več, da bi se sel druzine. Ga ne bo prepricala, pa če se naga na glavo postavi.
[/quote]
Eh…… saj niste odrasle in nikoli ne boste. Narobe je, da vam je dovoljeno rojevat, ker so zaradi nkoli odtaslih bab generacije otrok uničene.

Kaksno travco si pa ti pokadila 😀? Živiš v iluzijah. Če moškemu ni več do nje in do otrok, kaj bo ženska reševala? Nič, ker v odnosu sta vedno dva in oba morata reševati zadeve. Očitno njemu ni več, da bi se sel druzine. Ga ne bo prepricala, pa če se naga na glavo postavi.
[/quote]

O pa še kako ga bo. Če se le tako odloči. Seveda, če je ljubezen še prisotna, jaz sem prepričana da je. Malo sta se oddaljila, nič dramatičnega. To je normalno pri parih, ki so dolgo skupaj. Vprašajte none kako so bile z enim do smrti in še čez. A one niso imele nespodobnih povabil? Drugih, boljših možnosti? Odločile so se, gre se za odločitev srca. Ta bo moj pa pika. In tako je bilo. V hujših časih kot so današnji, pa vseeno so zdržali. Vrednote nikoli ne gredo iz mode. To lahko rečejo samo tisti, ki nimajo karakterja in ne poznajo prave ljubezni.

O pa še kako ga bo. Če se le tako odloči. Seveda, če je ljubezen še prisotna, jaz sem prepričana da je. Malo sta se oddaljila, nič dramatičnega. To je normalno pri parih, ki so dolgo skupaj. Vprašajte none kako so bile z enim do smrti in še čez. A one niso imele nespodobnih povabil? Drugih, boljših možnosti? Odločile so se, gre se za odločitev srca. Ta bo moj pa pika. In tako je bilo. V hujših časih kot so današnji, pa vseeno so zdržali. Vrednote nikoli ne gredo iz mode. To lahko rečejo samo tisti, ki nimajo karakterja in ne poznajo prave ljubezni.
[/quote]

daj prosim napiši – si ti z enim in taprvim in edinim sedaj? Ne, ni normalno pri parih, ki so dolgo skupaj, da je tako, kot ti meniš, da je. Ker je tako dolgo ostati v neki zvezi samo eno prilagajanje, odrekanje. In seveda je dramatično, še kako takoj ko se v paru prvič “oddaljita”.

Očitno zaradi enega samega, ki ga imša ob sebi že celo ivljenje ne zmoreš doumeti, da ne gre za odločitev srca, ker na začetki prav vsi pademo na “zaljubljenost” – zaljubljenost zamegli razum, realnost, kemija in hormoni zameglijo realnost. Če se razvije spoštovanje in ljubezen je v redu, drugače pa nimaš kaj reševati neke take zveze, ko zaljubljenost mine, ker ne zmore prerasti v ljubezen in spoštovenj.

pa smo ti že napisali, da nikakor ne moreš časov “non in dedkov” primarjati z današnjimi zevzami in vezami. Ne gre -ker so drugačna merila za nek obstoj zveze. pojma nimaš, koliko zvez je odprtih, ko imajo partnerje za zraven z dogovorom, pa samo za fasado ostanejo poročeni. Ti ne živiš v današnjih časih – ker niti nimaš “parnerja” iz današnjih časov, novodobnega, zato nikakor ne moreš vedeto, kako to danes funkionira. Ni ga pravila iz preteklosti, ki bi se ga današnji partnerji držali. Moralnih vrednot iz tistih iz časa nonotov in non ni več.

Živiš v zelo veliki iluziji – ker sklepaš, da se vse da reševati po nekem teoretičnem “šimnlu” in tvoji življenski izkušnji, očitno samo z enim življenskim sopotnikom, ki se je vdal v usodo sobivanja s teboj :). Kako si ti lahko prepričana, da je tebi tvoj zvest vseh npr. 15, 20 ali še več let? Da ga nikoli ni skušnjava premamila v vseh letih? Četudi ti trdiš, da daješ roko v ogenj zanj se lahko še presneto motiš ob svojem zatiskanju oči. Povonjaj ga kdaj bolj podrobno, ko se bo vrnil z dveurne odsotnosti od tebe.

daj prosim napiši – si ti z enim in taprvim in edinim sedaj? Ne, ni normalno pri parih, ki so dolgo skupaj, da je tako, kot ti meniš, da je. Ker je tako dolgo ostati v neki zvezi samo eno prilagajanje, odrekanje. In seveda je dramatično, še kako takoj ko se v paru prvič “oddaljita”.

Očitno zaradi enega samega, ki ga imša ob sebi že celo ivljenje ne zmoreš doumeti, da ne gre za odločitev srca, ker na začetki prav vsi pademo na “zaljubljenost” – zaljubljenost zamegli razum, realnost, kemija in hormoni zameglijo realnost. Če se razvije spoštovanje in ljubezen je v redu, drugače pa nimaš kaj reševati neke take zveze, ko zaljubljenost mine, ker ne zmore prerasti v ljubezen in spoštovenj.

pa smo ti že napisali, da nikakor ne moreš časov “non in dedkov” primarjati z današnjimi zevzami in vezami. Ne gre -ker so drugačna merila za nek obstoj zveze. pojma nimaš, koliko zvez je odprtih, ko imajo partnerje za zraven z dogovorom, pa samo za fasado ostanejo poročeni. Ti ne živiš v današnjih časih – ker niti nimaš “parnerja” iz današnjih časov, novodobnega, zato nikakor ne moreš vedeto, kako to danes funkionira. Ni ga pravila iz preteklosti, ki bi se ga današnji partnerji držali. Moralnih vrednot iz tistih iz časa nonotov in non ni več.

Živiš v zelo veliki iluziji – ker sklepaš, da se vse da reševati po nekem teoretičnem “šimnlu” in tvoji življenski izkušnji, očitno samo z enim življenskim sopotnikom, ki se je vdal v usodo sobivanja s teboj :). Kako si ti lahko prepričana, da je tebi tvoj zvest vseh npr. 15, 20 ali še več let? Da ga nikoli ni skušnjava premamila v vseh letih? Četudi ti trdiš, da daješ roko v ogenj zanj se lahko še presneto motiš ob svojem zatiskanju oči. Povonjaj ga kdaj bolj podrobno, ko se bo vrnil z dveurne odsotnosti od tebe.
[/quote]

Čak mal, če imaš ti odprto vezo, to še ne pomeni, da jo ima tudi večina.

Če moški ne vidi blagoslova v tem kar ima, da uživa v tem kar je ustvaril, da skrbi za svojo družino in jih varuje, če nima rad svoje žene in otrok in bi mu nekega dne vse to presedlo, bi se tega “naveličal”, bi pomenilo le, da ni bil od začetka iskren, ne do sebe ne do nas. Izzivi pridejo in grejo, nobena pametna se kar tako ne ponuja zasedenemu moškemu, zagotovo ne. Pa še kako ima veze, da skupaj rasteta skozi izkušnje. To je tisto, kar par globoko poveže, vse te male in velike zmage. Skupne zmage.. take vezi je nemogoče presekati. Naveličanost, monotonost pride povsod, v službi, v življenju, v partnerstvu… a to ne pomeni, da moraš takrat obupati. Le najti drugo pot, se naučiti vztrajati, da bi zmagal na dolgi rok. Vse je odvisno od prioritet posameznika ter iskrenosti in spoštovanja, ki ga parterja gojita drug do drugega.
[/quote]

Tvoje napisano je tipični primer stroge vzgoje RKC inštitucije pri tistih, ki morda morajo v zakon po določenih pravilih in strogih posebnih zapovedih stopiti nedolžni, torej brez predhodnih spolnih izkušenj. Takih pa je dandanes zelo malo. In ti verjamem, da če si ti v zvezo stopila nedolžna, pa tvoj tudi, da to lahko vzdržujeta – ker sta v tem svojem “srčnem mehurčku”; ker nikoli nista imela priložnosti preizkusti nekaj drugega, ker sta se s tem verjetno sprijaznila, da je to pač “to”, ker sta bila tako tudi sprogramirana, da morata ostati skupaj “dokler vaju smrt ne loči, v dobrem in slabem” Skratka, suffer till U die. Če se vama je izšlo, lepo -čestitam. Dojemi pa, da veliki večin se žal ne izide in se nikoli ne bo, tko kot se je vama. Zato ne moreš dajati takega nasveta v stilu” saj bo, samo vsedita se, poslušajta svoje srce, bla, bla, bla, ba – ker gre za mnogo več kot samo to. Dandanes gre tudi v zvezah velikokrat za zasvojenost z denarjem, položajem, materialnimi dobrinami, pozicioniranostjo v družbi – veliko današnjim moškim je do tega bolj kot do neke srčne zveze s partnerko in sobivanja lastnimi otroki, ko jih to zasvoji, ker jim gladi ego. Očitno tega sveta ti niti ne poznaš 🙂

Svetujem ti tudi, da si prebereš knjigo Milene Zupančič – Ogenj, rit in kače niso za igrače.

Tvoje napisano je tipični primer stroge vzgoje RKC inštitucije pri tistih, ki morda morajo v zakon po določenih pravilih in strogih posebnih zapovedih stopiti nedolžni, torej brez predhodnih spolnih izkušenj. Takih pa je dandanes zelo malo. In ti verjamem, da če si ti v zvezo stopila nedolžna, pa tvoj tudi, da to lahko vzdržujeta – ker sta v tem svojem “srčnem mehurčku”; ker nikoli nista imela priložnosti preizkusti nekaj drugega, ker sta se s tem verjetno sprijaznila, da je to pač “to”, ker sta bila tako tudi sprogramirana, da morata ostati skupaj “dokler vaju smrt ne loči, v dobrem in slabem” Skratka, suffer till U die. Če se vama je izšlo, lepo -čestitam. Dojemi pa, da veliki večin se žal ne izide in se nikoli ne bo, tko kot se je vama. Zato ne moreš dajati takega nasveta v stilu” saj bo, samo vsedita se, poslušajta svoje srce, bla, bla, bla, ba – ker gre za mnogo več kot samo to. Dandanes gre tudi v zvezah velikokrat za zasvojenost z denarjem, položajem, materialnimi dobrinami, pozicioniranostjo v družbi – veliko današnjim moškim je do tega bolj kot do neke srčne zveze s partnerko in sobivanja lastnimi otroki, ko jih to zasvoji, ker jim gladi ego. Očitno tega sveta ti niti ne poznaš 🙂

Svetujem ti tudi, da si prebereš knjigo Milene Zupančič – Ogenj, rit in kače niso za igrače.
[/quote]

Pardon, popravek: Milene Miklavčič, ne Zupančič….

Je pa to zelo nezrelo in neodgovorno , neznane ljudi, ki sploh ne poznajo resnične situacije, spraševali glede tako pomembne odločitve.

daj prosim napiši – si ti z enim in taprvim in edinim sedaj? Ne, ni normalno pri parih, ki so dolgo skupaj, da je tako, kot ti meniš, da je. Ker je tako dolgo ostati v neki zvezi samo eno prilagajanje, odrekanje. In seveda je dramatično, še kako takoj ko se v paru prvič “oddaljita”.

Očitno zaradi enega samega, ki ga imša ob sebi že celo ivljenje ne zmoreš doumeti, da ne gre za odločitev srca, ker na začetki prav vsi pademo na “zaljubljenost” – zaljubljenost zamegli razum, realnost, kemija in hormoni zameglijo realnost. Če se razvije spoštovanje in ljubezen je v redu, drugače pa nimaš kaj reševati neke take zveze, ko zaljubljenost mine, ker ne zmore prerasti v ljubezen in spoštovenj.

pa smo ti že napisali, da nikakor ne moreš časov “non in dedkov” primarjati z današnjimi zevzami in vezami. Ne gre -ker so drugačna merila za nek obstoj zveze. pojma nimaš, koliko zvez je odprtih, ko imajo partnerje za zraven z dogovorom, pa samo za fasado ostanejo poročeni. Ti ne živiš v današnjih časih – ker niti nimaš “parnerja” iz današnjih časov, novodobnega, zato nikakor ne moreš vedeto, kako to danes funkionira. Ni ga pravila iz preteklosti, ki bi se ga današnji partnerji držali. Moralnih vrednot iz tistih iz časa nonotov in non ni več.

Živiš v zelo veliki iluziji – ker sklepaš, da se vse da reševati po nekem teoretičnem “šimnlu” in tvoji življenski izkušnji, očitno samo z enim življenskim sopotnikom, ki se je vdal v usodo sobivanja s teboj :). Kako si ti lahko prepričana, da je tebi tvoj zvest vseh npr. 15, 20 ali še več let? Da ga nikoli ni skušnjava premamila v vseh letih? Četudi ti trdiš, da daješ roko v ogenj zanj se lahko še presneto motiš ob svojem zatiskanju oči. Povonjaj ga kdaj bolj podrobno, ko se bo vrnil z dveurne odsotnosti od tebe.
[/quote]
Ti si verjetno ločeno. Predvidevam.

Ti si verjetno ločeno. Predvidevam.
[/quote]

Ne Polarnoviharno, nisem ločenka.

Ne Polarnoviharno, nisem ločenka.
[/quote]

Kaj pa si ?
Srečno nisi videti.