ljudje, ki do 40 leta niso nič ustvarili

čudni ste ljudje..
kot da niste s tega planeta in niste vpeti v vsakdanje življenje..

vsakdo prispeva (posredno) k “dobrobiti” nekoga drugega..
nekdo dela v tovarni keramike..ustvari wc školjo..
lokalni ploščičar..to isto školjko zmontira.. ustvari koplanico..za nekoga..
naslendji proda stanovajne ki ga je dodelal ploščičra..je usvaril bivalni prostor..
le tega je kupil nekdo ki je prodajal tablice..itd..itd..

če bi vsak svojo “mezdo” skril doma.. ne bi “nič” ustvaril..
ja lih ne gre tko..
ker je ne bi mogel zaslužiti, ker tudi nekdo drug ne bi pripravil predpogojev za njgov izdelek in te mezde ne bi prejel..

skratka..zagotovo je tu nek mrtvi prostor..
povedano drugače.. na 1000 ljudi jih lahko 50 lufta ali ne “ustvraja” nič pa se ta veriga ne podre..
če pak vsak 3 nič ne dela..se veriga pretrga.. in na koncu nima nihče NIČ..

zakaj bi sploh kaj ustvaril..
morda nekoga zanima ustravjalnost..
morda si zagotavlja boljšo prihodnost..

seveda so pa načini različni..
in kateri je pravi je težko reči..

namreč če kupiš za 100 000€ zlata…
je sicer praktično, ni vzdrževanja, ni lih velikih gabaritov niti teže..
no ko pada dež in je pozimi -20 stopinj se z 5 kg zlata lih ne moreš pokrit in pogret..

Avtorica pojdi ti v kak casino tu v Sloveniji in malo opazuj zaposlene – 40+, mentalno nazadovani, vsi so ustvarili jedno 0, čeprav so imeli astronomske plače (predvsem to važi za tiste, ki delajo v goriškem Hitu).

Potem, ko tam vidiš prave luzerje, boš še srečna če boš srečevala take, ki samo travo pohajo.

Z zeno sva malo pod 40. Kaj sva ustvarila? Cudovito vezo, ki traja ze 17 let. Zgradila pa sva svojo hiso na kupljeni parceli. Nimava kredita. Otroka sta zdrava in skusamo ziveti iz dneva v dan s cimmanj stresa. Imava dobre sluzbe, akademske izobrazbe, dva avtomobila in svoj kemper.
Torej imam zeno za katero bi umrl, v hiso pa se rad vracam zaradi druzine. Prevozna sredatva so zaradi vseh poti, ki jih morava opraviti, kampiramo pa radi.

Nima smisla ali hisa ali blok ali sotor, ce nimas nikogar s katerim si srecen in obratno. Moje skromno mnenje.

Lepo.

Bravo. Temu se reče polno življenje.

Mnogi dnevno ustvarjajo čudovito glasbo, fotografije, slike z najrazličnejšimi tehnikami, postavljajo igre na odrske deske, pouk za učence na najrazličnejših stopnjah, izdelke in polizdelke široke in butične porabe, odgovore na vprašanja in probleme drugih ljudi…. Vse to je veliko vredno. Upam in želim vam, da ste med takimi ustvarjalci. Hiša ali stanovanje je pa itak vseeno, ali je najeta, lastna, deljena…da le imamo kje živeti.

Največje probleme imajo tisti, ko imajo svoje stanovanje/hišo.

Vsi kar nekaj ustvarjate, no mislite si da, ampak boste od te ustvarjalnosti na stara leta tudi živeli? Razmislite!

Brez skrbi. Tisti, ki ustvarjajo denar (torej ga ponarejajo), bodo težko živeli na stara leta. Ker bodo v čuzi. Ostali, ki ustvarjamo kaj drugega, denar je pa samo plačilo za ustvarjeno (znanje, odnose, odgovore, izdelke…), bomo pa na stara leta živeli dobro.

Če imaš hišo si nekaj ustvaril? Wow booo hoo. Nisi ne prvi in ne zadnji. Kako se eni hvalijo z temi bajtami. Kot da so edini, ki jo imajo. Midva sva tudi sredi obnove pa se nikomur ne hvaliva kaj vse sva naredila. Pa dejansko delava midva, ne majstri. S čem se naj hvalim? Z novo mizo? Resno? Še z hišo za 10 miljončkov se nebi hvalila. Pač je draga hiša in nič drugega. Hvali se raje z čem pametnim ter pomembnim. Hvalijo se lahko tisti, ki so dejansko nekaj USTVARILI. Ne pa da se hvalijo z eno hišo. Znanec ima hišo, stanovanje, dva vikenda, jahto….pa se z nobeno stvarjo ne hvali. Pač ima in to je to.

Ustvariti se res da marsikaj. Od odnosov, dozivetij, premozenja, … celo osebnostna rast. In vsak ima svoje kriterije.

Vseeno pa je razlika med clovekom, ki pri 40ih ves zavaljen, zakajen in zapit zivi na plecih starsev in drzave v svoji otroski sobici in vsestransko produktivnim 40 letnikom, ki se je skozi zivljenje na razno raznih podrocjih izrazito nadpovprecno izkazal, posledicno za to bil tudi materijalno in drugace nagrajen in, med drugim, danes zivi v lastni hisi, itd. S tem, da ni bistvo sama nepremicnina. Bistvo so kumulativni zivljenski dosezki na razno raznih podrocjih.

Vsak clovek je sicer zgodba zase. Vemo, da ne manjka ljudi, ki se spopadajo z raznimi beleznimi. Med name so invalidi. Itd. Vendar tudi med temi najdemo tiste, ki so se v svojih zivljenjih na razne nacine potrudili odlikovati, kaj doseci, in morda kar vecino, ki se ni.

Me veseli, da je kar nekaj ljudi odgovorilo tako, kot bi jaz.

Tema je seveda zastavljena v povsem materialno stran, kar meni že takoj živec potegne ven.
Ampak ok, smo si različni, enim je pomemben samo denar, drugim to, da smo srečni, da se imamo lepo in nam nič ne manjka.

“Nič ustvarili”………..tisto “ustvarjanje” hiš, polnih bančnih računov, avtomobilov, jaht, vikendov…..ne pomeni popolnoma nič.
Nič.

Najs čoklid, absolutno strinjam. Tudi ljubezen med ljudmi je bolj čista, ko imata “nic”.

Najs čoklid, absolutno strinjam. Tudi ljubezen med ljudmi je bolj čista, ko imata “nic”.
[/quote]

To je pa po mojih izkušnjah tudi res.
Drugače se vedno nekaj komplicira.
Denar samo težave dela, evo :)))

Obstajajo tudi taki, ki so marsikaj in marsikoga uničili in se imajo za ful ustvarjalne.

Jaz sem prvi, ki nisem nič ustvaril.
Pravzaprav je bila kriza v SFRJ zaradi razpada države v letih 1980 do 1990
In
Kriza se je nadaljevala do leta 2004. Sledila so 4 ugodna leta do 2008 in seda odj leta 2016 dalje so primerljiva s tistimi leti 2004-2008.
Vsega skupaj je premalo časa za kakšno konkretno investicijo.

Do danes sem se primerno postaral, vmes so mi umrli starši, ki so po Jazbinšku kupili stanovanje komunističnega nasledstva.
To stanovanje sem podedoval.
Hvala tebi g. Jazbinšek za vaš zakon. V kolikor ne bi bilo tega, bi ga tranzicijski sistem zjebal in okradel, tako kot so in še je zjebali vso imetje, izkušnje in znanje, ki ga ni bilo malo.
Vprašanje je, če je to novo imetje 1990-2017 primerljivo s takratnim 1945-1990.

Pravzaprav je danes vprašanje, kaj lahko danes ustvari človek z eno povprečno plačo.

V končno fazi, ko boste stegnili papke, ne boste na ono stran ničesar odnesli. Prav ničesar. Ničesar kar imate zdaj v vašem življenju ni vaše. Ne ljudje, ne zemlja, ne imetje. Najeto imate, za časa vašega življenja.
Vse je samo trenutno. Danes imate, jutri nimate. So poplave, potresi, vojne. Nikoli ne veš. Nič ne traja večno. Kaj, če ostanete brez vsega? S čim se boste identificirali?

Ozkogledo bi bilo povelicevati zgoolj tako ali drugace “ustvarjeno” nepremicnino, ipd. Po drugi strani pa se ve, da vecina v zivljenju ustvari bole malo, ce kaj. Cesarkoli. Taksni seveda v nic dajejo vse kar so drugi dejansko ustvarili in naredili iz sebe. Druga skrajnost.

Čaki malo. Nekdo je gradil kariero in do 40 ni nič ustvaril?! Če gradiš kariero moraš imeti pri 40 preko 3k€ plače in nekaj težkih investicij.

Zato tudi vaša ZELO RAZLIČNA mnenja celo o tem, kaj je to “ustvariti”.

Recimo:

Eni ustvarijo nekaj miljonov evrov vredno premoženje. Tu se mi zelo resno poraja vprašanje, za koga klinca? Za potomce, da bodo to pognali, mogoče pa oplemenitili?

Je res pomembno, da neka družina v treh generacijah postane bogata, kot so bli včasih graščaki?

Takoj se je tudi treba vprašati, kako je to “bogatenje” vpliva in bo vplivalo na psiho družinskih članov?
Je kdo postal evforičen, mogoče celo manično-depresiven?
Je kdo od naprezanja mogoče dobil raka (kar pa je seveda težko dokazati, oziroma kriviti za raka ravno naprezanje)?

Nekateri (vedno več nas je) postajamo čedalje bolj “duhovni”.
Kupujemo second hand obleko, prizadevamo se in iščemo čimbolj zdravo hrano, avto nam ne pomeni nič, oziroma ga sploh nimamo, televizije (poročil) ne gledamo, ker nas boli kuratz za tiste stvari, ki zanima večino ljudi.

Vse opisano počnemo docela iz lastnega veselja. No, nekateri med nami verjetno tudi zato, ker je tako početje “moderno”.

Za sabo bomo pustili nekaj 1000 evrov, ne pa dva, tri miljone…

Kaj pa naši otroci? Ja, vsekakor bodo mogli delat, da bodo preživeli, kar pa je nekaj najboljšega, kar se jim lahko zgodi…
Ne pa, da ima družina toliko denarja, da ne morejo potrošiti niti obresti…
Jaz jih pravzaprav pomilujem, kajti sreča vsekakor ni v počitnicah za 8000 evrov, ali v avtu za 80.000 evrov!

Leta 1970, še 1980, je bilo tako razmišljanje redko, pa tudi docela nesprejemljivo…
Lepo je rekel Milan K.: Nič več ne bo tako, kot je bilo.

koliko ustvarjenega pa si boste “ustvarjalci” nesli v grob? koliko mislite da boste zaradi “ustvarjenega” deležni post mortem slave in spominov na vas oz. kako gledate na to, postavil sem si spomenik, ki ga bom lahko občudoval za časa življenja, po vaši smrti ga pa ne bo nihče opazil, porajtal?

Oprosti, kako se pa vlaga v izobraževanje? Ko sem nazadnje preverila, je bilo šolanje v tej državi še zastonj.
[/quote]

poglejte domet zagrizene komunistke..ne ve kaj pomeni vlagati v izobraževanje in hkrati še trdi da je izobrazba v sloveniji zastonj hehehhe

Adele je prišla na žur za 21 rojstni dan od enega svojih mlajših kolegov. Prinesla mu je darilo. Svoj CD z naslovom 21 in rekla: “ko sem bila jaz stara toliko kot ti, sem naredila tole”. To se mi zdi pravi način in razlog za (samo)hvalo. Vsi, ki smo/ste/so zgradili hiše z dediščino, darili itd. do 40. leta pa ste lahko samo ponižno tiho.
Mislim, da je dandanašnji nerealno zaslužiti toliko denarja, da bi si lahko par sam kupi parcelo, zgradil (ali kupil) hišo in potem še normalno živel in imel otroke. No, seveda obstajajo službe, kjer se zasluži več 1000 evrov na mesec in je to možno. Mislim pa, da večina teh ne visi na forumih in se s tem hvali.

Midva sva do 40. leta “ustvarila” dva najstnika, živimo pa v podarjenem stanovanju, ki ga s skupnimi močmi vzdržujeva in urejava. Oba s faksi. Oba v JU.

Zame je ustvarjanje varnost za čas, ki lahko pride in nimaš kje vzeti.
Ali ste ponosni in z ljubeznijo gledate na starše, ki niso ustvarili ničesar, so pa ostareli in morajo v dom za katerega pa je njihova pokojnina premajhna. Veste, da si ne morejo privoščiti nobenih dodatnih zdravstvenih uslug, očal, proteze…….
Znajdete se v stiski saj veste, da morate dom doplačevati, prihraniti za dostojen pogreb….
Vam je to pametno in ste srečni, ker sta starša le videla svet na potovanjih.
Zato varčujem in ustvarjam, da bom v času nemoči lahko črpala iz svojih opek.