ljudje, ki do 40 leta niso nič ustvarili
Da je nekaterim težko razumeti, da nekateri ne potrebujejo hiše, ker imajo raje stanovanje, da nekateri ne varčujejo veliko, ker imajo ravno za sproti, da nekateri nimajo družine, ker imajo dovolj dela s sabo ali pa imajo samo partnerja in nimajo otrok ali imajo samo enega otroka in niti nočejo več. In so z vsem tem zelo zadovoljni in ne bi menjali za nič na svetu.
Vidim, da večina tukaj pišočih pod “ustvaril” razume stene. Zanimivo.
Če se ozrem nazaj, so prav zidovi tisti, ki mi najmanj pomenijo in bi se jim najlaže odrekla. Podedovanih in ustvarjenih zidakov imam še za nekaj zanamcev, najdragocenejše tam do 40. leta pa se mi zdi, da si nekako urediš življenje, veš, kaj hočeš, uživaš v tem, kar počneš, stkeš pristne prijateljske odnose, si ustvariš ime in bogate izkušnje. Bogatijo nas vendarle družina, socialni stiki, izkušnje… Stene so zame bivališče, ne poseben dosežek.
Ti si se seveda vsega odrekla, da bi te ja spoštovali? Pa svojim otrok ne boš nič pustila, da jih bodo cenili?
[/quote]
V življenju ne moreš kar čakati, da boš nekaj dedoval. Saj skoraj vsi dedujemo vsaj nekaj. Gre za to, da se nekaterim tu gor očita, ker niso nič ustvarili, po drugi strani pa jih je precej takih, ki so jim starši finančno izdatno pomagali. Naj se javijo tisti, ki so skoraj vse sami ustvarili. Takih je malo. Seveda bom tudi sama dedovala, ampak to ne štejem za plod svojega dela. Niti se ne kitim s tujim perjem.
Ti si se seveda vsega odrekla, da bi te ja spoštovali? Pa svojim otrok ne boš nič pustila, da jih bodo cenili?
[/quote]
V življenju ne moreš kar čakati, da boš nekaj dedoval. Saj skoraj vsi dedujemo vsaj nekaj. Gre za to, da se nekaterim tu gor očita, ker niso nič ustvarili, po drugi strani pa jih je precej takih, ki so jim starši finančno izdatno pomagali. Naj se javijo tisti, ki so skoraj vse sami ustvarili. Takih je malo. Seveda bom tudi sama dedovala, ampak to ne štejem za plod svojega dela. Niti se ne kitim s tujim perjem.
[/quote]
Zato se pa flosaš 40+ letna baba po forumih in čakaš, da ti stari fliknejo in ….>>>
Kaj misliš s tem, da nekdo ni nič ustvaril in drug je nekaj ustavaril?
Če te prav razumem, je zate nekaj ustavril tisti, ki je pozidal oz. kupil hišo ali stanovanje?
Če pa tega ni naredil pa ni nič ustavaril?
A kaj drugega pa ne šteje ali kako?
Se pravi, da so zate vsi ljudje, ki so v najemu navadni luzerji?
Hmm, zakaj se pa ti ne držiš “svojega nicka”?
Če si zadovoljen s tem kar imaš, te moja tema ne more vreči iz tira!
[/quote]
To so samo tvoje domneve. Od zavisti, do tega kaj koga vrže iz tira. Sem zadovoljna sama s sabo. Zmotila me je tvoja trditev, da smo VSI zavistni. Mene in še marsikoga ni med njimi. Imamo drugačne vrednote. Zakaj bi me vrglo iz tira? Postavila sem ti samo par vprašanj, da malo razmisliš. Čemu si dala ta post gor? Kaj je tvoj namen? Morda pa je moj post tebe vrgel iz tira?
[/quote]
Kaj ne vidiš pointa :)? Avtorica je ustvarila hišo (če jo je sploh ona, da je ni mož sfinanciral). Zdaj pa je vsa tečna in zagrenjena 🙂 in se spravlja na ljudi, ki uživajo lajf.
Oprosti, kako se pa vlaga v izobraževanje? Ko sem nazadnje preverila, je bilo šolanje v tej državi še zastonj.
[/quote]
Ni nujno. IZobraževanje se ne konča, ko diplomiraš. Je treba še marsikaj narediti v to smer, razni tečaji, mogoče dodaten faks, podiplomc je hudo drag. Pa tudi dodiplomc je kar drag. Šolnine ni, smo imel pa kup obveznosti, ki jih je bilo treba plačat. Podiplomc pa seveda tudi šolnina.
To so samo tvoje domneve. Od zavisti, do tega kaj koga vrže iz tira. Sem zadovoljna sama s sabo. Zmotila me je tvoja trditev, da smo VSI zavistni. Mene in še marsikoga ni med njimi. Imamo drugačne vrednote. Zakaj bi me vrglo iz tira? Postavila sem ti samo par vprašanj, da malo razmisliš. Čemu si dala ta post gor? Kaj je tvoj namen? Morda pa je moj post tebe vrgel iz tira?
[/quote]
Kaj ne vidiš pointa :)? Avtorica je ustvarila hišo (če jo je sploh ona, da je ni mož sfinanciral). Zdaj pa je vsa tečna in zagrenjena 🙂 in se spravlja na ljudi, ki uživajo lajf.
[/quote]
… ki tako mislim. (Pišem udobno iz stanovanja in gledam po spletu za garsonjere, da še drugemu sinu kupim eno, da bo imel streho nad glavo in svoj mir, ko gre jeseni študirat v Maribor).
Kaj ne vidiš pointa :)? Avtorica je ustvarila hišo (če jo je sploh ona, da je ni mož sfinanciral). Zdaj pa je vsa tečna in zagrenjena 🙂 in se spravlja na ljudi, ki uživajo lajf.
[/quote]
… ki tako mislim. (Pišem udobno iz stanovanja in gledam po spletu za garsonjere, da še drugemu sinu kupim eno, da bo imel streho nad glavo in svoj mir, ko gre jeseni študirat v Maribor).
[/quote]
Potem nisem edina … (To je manjkalo v prejšnjem postu.)
Veš, meni te hiše in avtomobili niso nobeno ustvarjanje. Razumem, da je nekomu življenjski dosežek zgraditi hišo, v bistvu je pri nas takih ljudi kar veliko, ampak sori, realno gledano, sama hiša ni noben življenjski dosežek.
Druga stvar pa je, če si denar za to hišo zaslužil s kakšnim izjemnim dosežkom na poslovnem področju, če si tu premikal meje, potem pa kapo dol, pa spet ne zaradi hiše, ampak zaradi prestopa ustaljenih mej.
Poznam nekaj ljudi, ki so si svoje premoženje dejansko ustvarili sami. Nihče od njih ni v “navadni” službi. Imajo hiše in vile in kaj vem kaj še vse in zanimivo, nihče jim ne očita, da so življenje zapravili za 4 stene… Zanimivo je tudi, da se nikdar ne mečejo ven, češ kake face so, ker imajo hišo… Še s svojim delovnim uspehom se ne mečejo ven… hm…
Kaj ne vidiš pointa :)? Avtorica je ustvarila hišo (če jo je sploh ona, da je ni mož sfinanciral). Zdaj pa je vsa tečna in zagrenjena 🙂 in se spravlja na ljudi, ki uživajo lajf.
[/quote]
… ki tako mislim. (Pišem udobno iz stanovanja in gledam po spletu za garsonjere, da še drugemu sinu kupim eno, da bo imel streho nad glavo in svoj mir, ko gre jeseni študirat v Maribor).
[/quote]
Ljudje smo različni in tako tudi naši cilji in prioritete. Skozi prizmo lastnih vrednot ocenjujemo druge in iščemo svoje mesto. Vsaj v nekaterih okoljih pri nas smo še vedno ostali v miselnosti prejšnjega stoletja in za uspeh štejejo izključno materialne dobrine. Nekako v stilu: naša se je pa dobro poročila; kaj doktorat v tujini, hiše pa le nima …
Dobro je, da obstaja neko ravnovesje. Za osnovno eksistenco je že dobro poskrbeti oziroma delati v tej smeri, še pomembnejše pa se mi zdi zavedanje, da si doživel kaj lepega, spoznal kaj novega, ustvaril kaj, kar ni možno materialno ovrednotiti, a si zadovoljen sam s sabo.
Problem je v tem, da tisti, ki imajo čas za vse, ki uživajo v življenju, ne delajo in ne zaslužijo toliko, da bi kaj ustvarili. Tisti, ki želijo kaj ustvariti in ki ustvarijo, pa morajo ves čas garati. I vsi so drugim vsaj malo nevoščljivi. Tisti, ki nima nič, bi sicer imel čas iti na vikend, pa ga nima, Tisti, ki pa vikend ima, pa nima časa, da bi hodil tja. Srečni so edino tisti psihopati, ki veliko delajo, pa pri tem uživajo.
Rešitev je le v eurojackpotu :), edino takrat lahko imaš in čas in nekaj “ustvarjenega”.
Ustvarila!? Hm, po mnenju nekaterih, ki pod to ”ustvarila” pojmujejo samo hiše in materialne stvari….. po tem nisem nič.
Rodila sem dva otroka, se ločila od moža, izgubila hišo in šla v stečaj zaradi njega….
Čestitam si, da sem preživela ta leta. Kaj sem ustvarila? Preživela sem to, kar kakšen ne bi.
Imam novega partnerja, vsi smo uspešni tako v službi kot v šoli.
Kar je meni pomembno je, da se krasno razumemo, si pomagamo, se imamo radi. Nihče ne leži v bolnici…….
Ne rabim drugega. Ni mi važno, kaj si o meni mislijo drugi.
lp,D
Forum je zaprt za komentiranje.