Ljubimo s srcem ali glavo?
Verjamem, da jih lahko. A za kako dolgo bi ostale ? 🙂
O tem govorimo..O daljši in resni vezi, ko mine zaljubljenost.
Ljudje res ustvarjamo pogoje, ker smo sami pogojeni, oziroma je naša osebnost sestavljena iz pogojev. Ne moremo biti neomejeni in brezpogojni…Pravijo, da je to lahko samo Bog. 🙂
Pogojevanje je zato le posledica našega delovanja in življenja.
Zato pogojujemo tudi takrat, ko se ne zavedamo pogojev in imamo občutek, da ljubimo brezpogojno. A to je le iluzija, ki nastane zaradi refleksije preko katere dobimo občutek, da je nekdo točno to, kar si želimo.
Zato sčasoma zaljubljenost mine, ko se podrejo iluzije.
Vsi v sebi nosimo to (filmsko) idejo o brezpogojni ljubezni in menimo, da nas ima nekdo rad le, če nas sprejme takšne, kot smo. Zaradi tega potem logično spoznamo, da ljubezen ni filmska pravljica.
In drugega niti ne moremo spoznati, saj spoznamo le to, kar smo sami. In sami smo pogojeni in nismo sposobni ljubiti brezpogojno.
Tako, kot imaš ti pričakovanja, da ti ženska pusti svobodo pri gledanju fuzbala ..Tako ima ženska pričakovanja, da ji pustiš svobodo s tem, ko si želi tvoje družbe in počneš tisto, kar ona želi.
Na začetku smo zaljubljeni le v neko idejo, ki jo projiciramo v drugega. In ker želimo ohraniti to idejo, pričakujemo, da bo druga oseba počela tisto, kar bo ohranjalo to idejo. Od tod potem pričakovanja in zahteve po spremembah. Zato, ker ti v resnici nisi točno takšen, kot ideja o popolnem moškem, ki jo ima ženska v sebi.
Če bo druga oseba takšna, kot je naša ideja o partnerju, potem ne bomo v konfliktu s sabo in s partnerjem in ga bomo lahko sprejemali. Takšnega, kot je. 🙂
Zato Matkič, ker zaljubljenost ni enako ljubezen. Zaljubljenost je iluzija v ideal, ki ga nosimo v sebi (svoji glavi, srcu, kakor ti je ljubše) o svojem idealnem partnerju. Človek se ne zaljubi po tem, ko je z nekom živel dve leti, ampak se zaljubi še preden ga je tako dobro spoznal. Torej se ne moreš zaljubiti v osebo samo, če je v resnici sploh še poznaš. Se pravi, da gre za iluzijo. Človek se lahko zaljubi že samo zato, ker upa, verjame, da bo s tem izpolnil svojo veliko željo po končno biti sprejet, ljubljen. To poteka na nezavednem nivoju. Bolj kot se človek slabo pozna, bolj močno se lahko zaljubi. In potem, ko čez čas človeka spoznavaš, se ta iluzija začne razblinjat. Takrat se težko soočamo z realnostjo in ko je nismo sposobni sprejeti, se temu upiramo tako, da dajemu drugemu občutek, da ga želimo spremenit. V resnici ga ne želimo spremenit, le živeti se želimo z njim naučiti. Vsak pa tega ni zmožen. Pogosto se ljudje v času pred zaljubljenostjo ali med njo vedejo drugače (smo bolj prijazni, tolerantni, razumevajoči, čez čas pa to izgine, ker smo plen že osvojili in nam ni več tako zanimiv, vsaj večini), kot v resnici in tudi s tem drugemu kažejo drugačno sliko o sebi, ki se slej kot prej razblini.
Tako da Matkič, ne vem, kako se ti to obnašaš z ženskami na začetku, da te potem želijo vse spremenit nazaj v starega Matkiča. :)) Mogoče pa so tudi ženske na začetku malo bolj slabovidne in rabijo nekaj časa, da spregledajo s kom imajo opravka.
Saj nenazadnje niti ni potrebno ljubit zares brezpogojno, ampak naj bo pogoj samo ljubezen nazaj nič drugega,
Samo moja svoboda ne omejuje svobode njej… Tu je point… to je tista bistvena razlika ki je ženske ne razumejo (pa kot zgleda tudi ti in še kdo ne)
Njena svoboda omejuje meni fizično svobodo, medtem ko moja svoboda njej ne omejuje fizične svobode.
Lahko formuliraš da jaz omejujem njeno svobodo ampak to ni res, ker to kar ti primerjaš je primerljivo z kletko kjer moram jaz svobodno z njo počet točno zadeve ki so v kletki, medtem ko je na moji strani pri gledanju fuzbala NEOMEJEN prostor za njo da počne karkoli le motit me nesme…
Potem pa naj bo zaljubljena v idejo ampak ne v fizični obliki 😉
Samo moja svoboda ne omejuje svobode njej… Tu je point… to je tista bistvena razlika ki je ženske ne razumejo (pa kot zgleda tudi ti in še kdo ne)
Njena svoboda omejuje meni fizično svobodo, medtem ko moja svoboda njej ne omejuje fizične svobode.
[/quote]
[/quote]
Ti ne razumeš Matkič. Če si ona želi družiti s tabo, je to zanjo svoboda. Ti si tega ne želiš, torej ji omejuješ to svobodo. Zate je druženje z njo očitno zapor, torej nisi za zvezo z njo. Z njo ni nič narobe v tem primeru. Razen tega, da si želi biti z nekom, ki si ne želi biti z njo. :))
Matkic…Nisi razumel kaj sem želel povedati. Bom probal še na drug način…
Ti praviš, da nje ne omejuješ in da lahko počne kar želi…Ne razumeš pa tega, da si ona želi tvoje družbe oziroma moškega s katerim živi, ker je s tem namenom šla v vezo.
Če bo ona šla sama ven in bo vsak živel po svoje, potem resna veza nima smisla. Potem je bolje, da je vsak sam.
Odnos pomeni druženje in čustvena bližina, ki se ustvari preko preživljanja skupnih trenutkov in zaupanja.
Če tega ni, potem ni odnosa. Torej, če se ona ne čuti sprejete s tvoje strani in če vsak živi po svoje, potem to zanjo predstavlja omejitev fizične svobode.
Samo ljubezen, ni le samo ljubezen, ampak ogromno pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da tistemu rečemo ljubezen.
Ja, če bi s tem bila zadovoljna. 🙂
A kaj ko hrepeni po materializaciji svoje ideje. 🙂 Sama ideja ne zadovolji vseh naših čutov, kot realizirana ideja. Podobno je, če sem lačen in si predstavljam sendvič. Zaradi same ideje še ne bom sit. 🙂
Ljubiš seveda “s srcem”, ampak to spet ne pomeni, da si na nekoga bolestno navezan, da ga ne znaš spustiti ali celo brez njega živeti, kakor tudi ne pomeni neke holivudske pocukrane romantične idilice, kjer je vse super kot iz “škatlice”, kjer ni nesoglasij, trenj med partnerjema, vedno same rožice itd. Tudi razum mora biti dejaven pri čustvih, da se odločamo/odločimo pravilno, da premislimo, da pretehtamo in ovrednotimo tudi boleče stvari, npr. ženska živi z alkoholikom, ki ga ima sicer rada, ampak on se ni pripravljen spremeniti – tu je razum še kako pomemben, da poseže vmes in ga zapusti.
Prvo:
Odnos pomeni to kar 2 pravita da je odnos ni univerzalno napisano pravi… nič več in nič manj.
Torej Robi hočeš rečt da tisti ki delajo v nemčijo po več kot 8 mesecev letno in živijo tam po svoje ker jih drage čakajo doma, nebi smeli met resne zveze?
funkcionira mnogo več kot le to kar si napisal. Omejitev svobode za osebo v odnosu pomeni to kar si oseba sama postavi in glede na prejšnja dejanja ko je bila samska…
vse kar se spremeni ko greš iz samskega v nesamski je omejitev svobode pa če je to prostovoljno ali soft prisila ali trda prisila…
Ja samo da v prvem primeru vedno nujno govoriva o bitjih ki dihajo in govorijo v drugem primeru pa lahko govoriva le o ”mrtvih” sadežih 😉
Markec ti ne razumeš, jaz hočem prikazat kako neenakovredno je tako mišljenje…
saj v subjektivi imaš spet prav ampak glejmo na stvar objektivno.
ona meni krati svobodo V VSEM, ker mora bit z njo, medtem ko jaz njej kratim svobodo samo v tem s KATERO osebo želi bit…
Zdaj če njej ta ena stvar(oseba) pomeni več kot vse stvari skupaj potem je z osebo itak nekaj fejst narobe, in je vprašljiva mentalno stanje…
Se strinjam, nekako. Ampak s to osebo ni nič kaj bolj “narobe”, kot s tisto, ki si želi odnosa z nekom, s katerim mu je težko preživljat svoj prosti čas. 🙂 Človek, ki to opazuje dobi občutek, da se dela nekaj na silo. Dva si morata želet bližine in druženje drug drugega, sicer nima smisla.
Res je. Lepo, da smo na svetu tudi taki, ki tako mislimo.[/quote]
A potem tisti, ki veliko ljubijo, malo mislijo ? :)[/quote]
odvisno koliko imata oba kredita za isto stvar ☺
[img]http://us.cdn3.123rf.com/168nwm/dudass/dudass1008/dudass100800006/7515145-male-female-symbol-of-love.jpg[/img]
Moškim se baje najbolj dogaja ljubezen pod pasom. Srce je precej višje. 😀
http://us.cdn3.123rf.com/168nwm/dudass/dudass1008/dudass100800006/7515145-male-female-symbol-of-love.jpg%5B/quote%5D
a je bila tvoja učiteljica biologije nuna ali ves čas na bolniški???
btw: pri ženskah je srce precej nižje kot na slikci — ne upoštevaš pa najbolj primitivne lastnosti ljudi: nagon!!, ki s srcem zveze nima ☺
Živijo!
Nekaj časa se nisem oglasila, ker sem bila odsotna. Zanimivo se je razpletla tema, sem nekako že bliže odgovoru in temu, da razumem zakaj nekateri ljubijo “zglavo oz.razumom”, čeprav tega ne bom v celoti razumela nikoli. Veliko ljudi me je spraševalo, zakaj še vedno nisem v zvezi z bivšim fantom, če sva čustveno bila nekje na isti valovni dolžini..kar se tega tiče, je bilo res, niso pa določene druge stvari štimale, ampak pustimo zdaj to, ta partner je namreč umrl, drgač sm bla pa z njim do konca. Nekaj let sem bila sama, sedaj pa imam fanta, za katerega verjamem, da je moj bodoči potencialni mož in življenski sopotnik, vendar sem pri določenih stvareh zelo skeptična. Predvsem me moti to, da ko ga vprašam o čustvih, on pove, da nima srca, da on s srcem ni ničesar čutil in da tam je kamen, je vse trdo, je le srce, ki črpa kri..ko ga vprašam zakaj me ima rad..mi odgovori, ker tako hočem..!!?? Ko ga vprašam, če me kej pogreša, mi reče da ja in ko ga vprašam koliko, mi odgovori-ravno prav-ne preveč ne premalo. Ker če bi preveč mislu nate, bi znoru…torej on z razumom brzda svoja čustva potemtakem?? Skuša vplivati na to kaj čuti in kako???? Sicer mi je že na začetku najine zveze povedal, da ni nek romantik, zato naj tega ne pričakujem..ok, ampak da bi bil le malo bolj jasen s svojimi čustvi, občutki,..to pa si želim, to preprosto moram vedeti, saj sem zmedena, ker se mi premalo odpre tukaj in zame ostanejo marsikatera vprašanja brez odgovorov. Včasih ko ga kaj vprašam, mi pove, da mi ne zna odgovorit, torej spet ostanem brez odgovora in v dvomih..Za kakršnokoli mnenje vam bom hvaležna, saj si sama žal ne znam odgovoriti, me pa te stvari blazno morijo, saj skoz premlevam o tem, pa nikakor ne pridem na konec.(love is..)-lepo si to napisala, se strinjam s tabo. Pa tud s tem, da kdor ljubi “z glavo”, ne ljubi. Tud pod to se podpišem. Je pa res, da smo ljudje različni, morda nekateri to dojemajo drugače, čutijo pa morda vseeno enako intenzivno..?? Ne vem, mogoče..
Pozdravček vsem, imejte se radi 🙂
Ne, jst ne znam drugače imeti rada kot iskreno in s srcem..ne vem, če si razumel bistvo. V dvomih sem, ker mi ljubezni ne pokaže na način, da razumem kaj do mene čuti. Bojim se, da se preveč zaljubim v napačnega, da bom razočarana, ker ne želim spet trpeti in dajati čez tisto, kar mi ni potrebno. Pač jst sm oseba za resne zveze, men se ne da menjat partnerja vsak mesec, pa prebolevat… Jst če do nekoga nič ne čutim, tud z njim ne bom bila. Me pa begajo njegove razlage, odgovori, ali odgovori ki jih ne dobim,…ter kako on “ljubi” in “čuti”..to sm pa že napisala v prejšnji objavi zgoraj-nad tvojo.
Imejmo se radi, ni časa za druge stvari! 🙂
Solzica, toliko razmišlja, sprašuješ, analiziraš, da se zdi, kot da želiš svojo glavo v nekaj prepričat. Očitno tvoje srce ne čuti dovolj, če se glava toliko sprašuje. Mogoče je pa le v samo v glavi?
Saj ravno to sem želel povedati, da sama ne ljubiš zaradi dvomov. Zato si zmedena in zato toliko razmišljanja.
Vsak si na svoj način razlaga ljubezen. Odvisno od navad in izkušenj. Tebi pač njegov način razmišljanja in izkazovanja ni blizu in meniš, da ni pravi ali pristen. Za njega pa je pristen in edini način.
Forum je zaprt za komentiranje.