Ljubimo s srcem ali glavo?
Vsak lahko najde tisoče razlogov, da tolaži sebe.
Zato se sploh ne gre za to, koliko je ekonomskih ali romantičnih in kakršnihkoli skupnosti, ampak le za to, da opraviči svoj stanje in sebi dokazuje resničnost zgodbe o lisici in kislem grozdju.
Seveda lahko velja tudi obratno. Da tisti v skupnosti tako razmišljajo.
Robi Robi, še sam priznavaš, da je v zvezi potrebno veliko kompromisov, odrekanja. Zveza kot taka, vsaj resna zveza, je predvsem sostanovalstvo in ne more temeljiti samo na neki romantični ljubezni. Pravzaprav sploh ne more temeljiti na ljubezni, ker če bi temeljila, ne bi udeleženci toliko analizirali, ali bolj ljubijo s srcem, ali glavo.
Spider…Preveč posplošuješ.
Ta primer oziroma ta tema je zaradi tega, ker avtorica ne čuti ljubezni. Pravzaprav globine….
Ti pa teh par primerov in piscev vzameš kot absolutno resnico in jo preneseš na vse odnose.
Jaz sam nimam občutka, da je potrebno veliko kompromisov. Nekaj pa jih je. Ne more biti vse po mojem, kot hočete nekateri, da bi bilo.
Kdor meni, da mora biti vse po njegovem in se ne želi ničemur odrečti, tisti prej ali slej spozna, da je bolje biti samski. Noben zadovoljujoč odnos ne more temeljiti na takšni sebičnosti.
V bistvu niti sama družba ne more tako funkcionirati…..Oziroma funkcionira, le z njo po večini nismo zadovoljni..Še posebej z oblastjo, ki predstavlja vrhunec sebičnosti in samovšečnosti.
Pajki preveč bereš romantične knjige in gledaš romantične filme in te potem realnost je*e, ker si zaslepljen z nekimi iluzijami o “popolni ljubezni”.
Dej nehaj, ker to počnejo punčke tam do 3razreda oš…. 😉
Pajki preveč bereš romantične knjige in gledaš romantične filme in te potem realnost je*e, ker si zaslepljen z nekimi iluzijami o “popolni ljubezni”.
Dej nehaj, ker to počnejo punčke tam do 3razreda oš…. ;)[/quote]
Osnovno spoznanje, ki sem ga dobila iz teh debat tu gor, je, da smo očitno ljudje različni. To bi bilo še sprejemljivo, če se ne bi tako razlikovali tudi pri načelnosti. Ne gre samo zato, kaj kdo napiše; gre predvsem zato, kaj s tem pove o sebi.
Evo, iskreni duši tu gor sta Spider in Sadni. Ne sprenevedata se in prepričana sem, da, ko bosta v njuno življenje stopili pravi ženski, zvestoba ne bo vprašanje. Pa ne zato, ker bosta morala biti zvesta ali ker si ne bi mogla poiskati ljubice, ampak zato, ker sta načelna in poštena.
Ja, načelnost – to je tisto, kar večini manjka. Pa ne gre pri tem za romantiko in sanje o večni ljubezni. Gre enostavno zato, da si pošten do partnerja, da ga spoštuješ, da si pripravljen dajati in sprejemati.
Oprostite, ampak tisti vezani, ki preživljate prosti čas tu in na drugih forumih in debatirate o srečnih zvezah, ki jih živite, zame niste načelni. Pri današnjem tempu življenja, ko še samskim primanjkuje časa, je to nerazumljivo. Pri vseh nasvetih in napotkih za prilagajanje in trdo garanje na zvezi, se sprašujem: Pa kdaj garate za to? A ima vaš dan 50 ur????
Seveda, vsega obsojanja pa je z vaše strani vredno, če si samski človek občasno privošči kaj srčkanega….To vendar ne gre. Treba je živeti resno in odgovorno, vso energijo in moč pa usmeriti v iskanje zrelega partnerja, na razumski ravni, seveda, s katerim se bo varno plulo skozi življenje. Zaljubljenost itak mine, večna ljubezen tudi, lepota še prej…..treba se je s tem sprijazniti in živeti z nekom, saj človeku ni dobro samemu biti….Dobronamerni nasveti, ki naj bi kazali vašo širino in razumevanje, v resnici pa vas gloda tole: Zakaj bi drugi imeli tisto, kar jaz nimam, pa si želim?
Pa še to. Razumela bi in spoštovala človeka, ki bi bil sposoben na tem forumu iskreno napisati tole: “sem v zvezi, a nisem srečen. Jebi ga, nisem si to želel, a nimam več volje in moči za spremembe.”
A mislite, da samski človek ne hrepeni po ljubezni in partnerstvu? Hrepeni, ampak zaradi drugih, zaradi lažjega življenja, zaradi ugodnosti in zunanje forme ne bo stopil v zvezo. Vsaj tisti, ki je načelen, ne. In je tudi zaradi tega zadovoljen s svojim življenjem in mirno spi.
Torej so iskreni samo tisti, ki so samski in tisti, ki napišejo, da v vezi niso srečni ? :).
A tako fajn dene, ko nekdo napiše, da ni srečen v vezi ?
Se sprašujem, kako je lahko nekdo srečen, pa čeprav samski, če svoj ego hrani z nesrečo drugih…..
Sicer pa se vsakih nekaj dni pojavi tema, kjer nekdo sprašuje, kako rešiti svoje težave v odnosu. Tako, da ni čisto res, da nihče ne napiše, da ni srečen v vezi..A očitno bi to morali vsak dan pisati, da bi nekateri bili “zadovoljni”.
Odličen komentar, odličen.
Res, tudi meni ni jasno. Vezani so na forumu vsaj tolk kot jaz, če ne več. Hkrati pa trdijo, da imajo dobro vezo?! Tu meni nekaj ne klapa, ob predpostavki, da ima dan 24 ur, od tega 8 ur spiš , še približno tolk si v službi..
Življenje po principu bolje išta nego ništa je meni mimo.
Če sprašuješ mene. Nimam potrebe. Resna ženska je eno totalno čemerno dolgočasno bitje. Ki teži in otežuje življenje. Resne ženske so rezervirane za tipe, ki visijo na ona-on, ali za take, ki pregledujejo ženski čvek, upajoč, kdaj bo kakšna napisala, da išče tipa.
Lep primer tega kar je pisala “gupi” je Marko. Kar naprej utruja s tem kako je srečen v svoji zvezi in ker mu nismo verjeli, da je temu tako, je celo privlekel na forum svojo drago in jo prisilil, da opiše njuno razmerje. To zame ni kvalitetna zveza, če nekdo večino dneva preživi za tipkovnico in se bolj malo ukvarja s svojo partnerko. Pri Marku je stvar šla že tako daleč, da smo nekateri celo podvomili, da tip sploh je v zvezi. Jaz mu še danes ne verjamem, hkrati mu tudi ne verjamem, da ima hobije, interese, prijatelje, da hodi v službo itd. Težko bi bilo vse to časovno uskladit, sodeč po tem da ima dan samo 24 ur. Dosjeji X
Pajki preveč bereš romantične knjige in gledaš romantične filme in te potem realnost je*e, ker si zaslepljen z nekimi iluzijami o “popolni ljubezni”.
Dej nehaj, ker to počnejo punčke tam do 3razreda oš…. ;)[/quote]
Osnovno spoznanje, ki sem ga dobila iz teh debat tu gor, je, da smo očitno ljudje različni. To bi bilo še sprejemljivo, če se ne bi tako razlikovali tudi pri načelnosti. Ne gre samo zato, kaj kdo napiše; gre predvsem zato, kaj s tem pove o sebi.
Evo, iskreni duši tu gor sta Spider in Sadni. Ne sprenevedata se in prepričana sem, da, ko bosta v njuno življenje stopili pravi ženski, zvestoba ne bo vprašanje. Pa ne zato, ker bosta morala biti zvesta ali ker si ne bi mogla poiskati ljubice, ampak zato, ker sta načelna in poštena.
Ja, načelnost – to je tisto, kar večini manjka. Pa ne gre pri tem za romantiko in sanje o večni ljubezni. Gre enostavno zato, da si pošten do partnerja, da ga spoštuješ, da si pripravljen dajati in sprejemati.
Oprostite, ampak tisti vezani, ki preživljate prosti čas tu in na drugih forumih in debatirate o srečnih zvezah, ki jih živite, zame niste načelni. Pri današnjem tempu življenja, ko še samskim primanjkuje časa, je to nerazumljivo. Pri vseh nasvetih in napotkih za prilagajanje in trdo garanje na zvezi, se sprašujem: Pa kdaj garate za to? A ima vaš dan 50 ur????
Seveda, vsega obsojanja pa je z vaše strani vredno, če si samski človek občasno privošči kaj srčkanega….To vendar ne gre. Treba je živeti resno in odgovorno, vso energijo in moč pa usmeriti v iskanje zrelega partnerja, na razumski ravni, seveda, s katerim se bo varno plulo skozi življenje. Zaljubljenost itak mine, večna ljubezen tudi, lepota še prej…..treba se je s tem sprijazniti in živeti z nekom, saj človeku ni dobro samemu biti….Dobronamerni nasveti, ki naj bi kazali vašo širino in razumevanje, v resnici pa vas gloda tole: Zakaj bi drugi imeli tisto, kar jaz nimam, pa si želim?[/quote] Gupi imaš prav, nisem srečen, ko se skregava, ko kuha mulo, ko mi nasprotuje samo zato, da mi nasprotuje, ko se dere nami (pa ni nikjer knofa za ugasnit ;), ko mi teži za stvari za katere meni dol visi…. itd. itd
Ne takrat sploh nisem srečen v zakonu in si mislim: pa kaj je meni tega trebaNap Spider se ne “veže” ravno zaradi takih stvari kot sem jih zgoraj napisal, ker dobro ve, da taki trenutki slej ko prej pridejo, če dovolj dolgo živiš z nekom. Raje ima kratke, sladke romance, obleče pregrešno drago srajco in polira svoj športni dvosed zveneče znamke in je vsak dan na lovu za novo “princesko”, ki mu naj bi pričarala občutke sreče za nekaj naslednjih dni, tednov mogoče mesecev.
Ok…. meni je prav, mu privoščim vsako, ker priznam meni se to ne da, ne vidim smisla v tem, raje sem izbral tisto drugo opcijo in vem, da življenje ni le cvetoče polje, da vmes tudi kdaj pridejo oblaki in dež, toča, vihar….. Ni me strah tega, ker je tudi to del tega življenja, si ne delam utvar oz nisem vzel za svoje kič, ki ga ponuja “napredna družba”, ki promovira neskončen neizmerni užitek, ki si ga mora vsak privoščit, drugače ni normalen…. :/ Še več prepričujejo nas, da je to edino kar šteje na tem svetu – draga srajca, svetleča kovinska škatla na kolesih in možnost se do onemoglosti skričat na vsakem koraku na vsakogar, ker to je MOJA pravica, ki mi osmišlja življenje……… O_0
Gupi, če bi namesto, da tu pisarim nap. bral knjigo ali pa kvačkal, vozil kolo….počel karkoli drugega kar bi me veselilo, bi bila midva kot par bolj srečna? Ali je sreča samo to, da ves čas od kar sem se zaobljubil tiščiva glave skupaj in paziva drug na drugega, da kdo ne bi nedovoljeno pogledal levo ali desno?
Kdo te prepričuje v take “pravljice” o skupnem življenju partnerjev? 😉
Po teoriji samskih, srečnega človeka v zvezi sploh ni. Če človek napiše, da je v zvezi in je nesrečen, potem je VSAJ načelen. Če pa napiše, da je srečen v zvezi, mu pa ni za verjet. “Nek razlog bomo že našli, pa tudi če si ga izmislimo, samo da nihče ne bo srečen bolj od mene”. :))
Haha, ko sem prebrala ta opis, sem se počutila, kot bi brala opis sebe, s to razliko, da moj partner dovolj dobro pozna (in razume) moj temperament, da ve, kdaj meljem v prazno, in ga sploh ne gane. No, pa da imam off button, ki sem si ga prigarala. 🙂
Nekje sem slišal, da je prava ljubezen takrat, ko partnerja ljubimo tudi takrat, ko ga sovražimo. Vsekakor pa menim, da ljubimo s srcem. Vsaj meni so se vse najlepše stvari zgodile, ko sem poslušal srce, ko sem izključil razum in se prepustil toku. Je pa res, da me je zato tok velikokrat zanesel na čeri ali celo pripeljal do slapa….Ampak, ni mi žal! Ni lepšega kot ljubiti z vsem srcem, dušo in telesom. Ena najlepših misli, ki mi je zdaj prišla na misel pa je: ljubezen je edina igra kjer izgubiš, če jo ne igraš…
Forum je zaprt za komentiranje.