ljubimec da ali ne
Antilopa, tole ni bilo preveč smiselno. :))[/quote]
Marko, od boja se odstopi takrat, ko ni vredno, da bi se boril. Ne obupaš pa takrat, ko veš, da se je vredno boriti. Sedaj razumeš?[/quote]
Tega nihče ne razume….. 🙂
Če nekdo reče, da NIKOLI ne obupa, potem pa pripiše, da vseeno kdaj obupa…. 😉
Atilopco za predsednico…… 😀
Skela, obstajajo ženske, kakor seveda tudi moški, ki svoje seksualne potrebe zadovoljujejo predvsem preko čustvene komponente (dobro spoznavanje partnerja, obojestranska naklonjenost, vzpostavljanje dobrega prijateljskega odnosa, zaupanje), ne morejo kar z nekimi neznanci leči v posteljo, da jih kavsa na vsake toliko časa, potem pa rečejo adijo. Za razliko od avtorice ti nisi ena izmed takšnih žensk, ker je sploh ne razumeš, ženska ima namreč pomisleke in dvome, ti jih nimaš, ker je tvoj notranji čustveni svet bolj “daterjevski” ali pragmatičen.[/quote]
Si ne moreš kaj, da me ne bi spet “strokovno” analiziral, kaj?
Pa naj ti bo, saj včasih si tudi malo smešen, ne samo dolgočasen….
Poškoduje te lahko, če imaš prevelika pričakovanja.
Pričakovanja pa nastanejo v tvoji glavi, partner nima nič pri tem. In potem ta nesrečni partner ne
izpolni tvojih pričakovanj in ti si poškodovan? Poškodoval si se sam, ker ne najdeš ravnovesja med
idealom v svoji glavi in realnostjo….
Vse je v glavi….vedno.
Če si star(a) 15 let, potem res ni nič takšnega. Pri 40-ih pa razmišljaš malo drugače in te takšna bolečina bolj prizadene, kot pri 15-ih letih. Ravno zato se večina poskuša držati malo nazaj in ne želi zaljubiti.[/quote]
Ravno pri 40tih bi moral imeti človek že toliko pospravljeno podstrešje, da bi razumela vsaj lastna čustva
in se jih naučil obvladovati malo bolj, kot pri 15-tih….
Poškoduje te lahko, če imaš prevelika pričakovanja.
Pričakovanja pa nastanejo v tvoji glavi, partner nima nič pri tem. In potem ta nesrečni partner ne
izpolni tvojih pričakovanj in ti si poškodovan? Poškodoval si se sam, ker ne najdeš ravnovesja med
idealom v svoji glavi in realnostjo….
Vse je v glavi….vedno.[/quote]
Čisto za vse pa nisi kriv sam. Ne zmeraj. Če te partner nalomi, kdo je kriv. Je žrtev zmeraj kriva, ker to prenaša… ne zmeraj. S psiho je isto. Tako da se strinjam samo delno.
Poškoduje te lahko, če imaš prevelika pričakovanja.
Pričakovanja pa nastanejo v tvoji glavi, partner nima nič pri tem. In potem ta nesrečni partner ne
izpolni tvojih pričakovanj in ti si poškodovan? Poškodoval si se sam, ker ne najdeš ravnovesja med
idealom v svoji glavi in realnostjo….
Vse je v glavi….vedno.[/quote]
Čisto za vse pa nisi kriv sam. Ne zmeraj. Če te partner nalomi, kdo je kriv. Je žrtev zmeraj kriva, ker to prenaša… ne zmeraj. S psiho je isto. Tako da se strinjam samo delno.[/quote]
Ne. Za prvič nisi sam kriv. Si pa absolutno kriv za vsak naslednji napad (udarec, poniževanje)…
Če si star(a) 15 let, potem res ni nič takšnega. Pri 40-ih pa razmišljaš malo drugače in te takšna bolečina bolj prizadene, kot pri 15-ih letih. Ravno zato se večina poskuša držati malo nazaj in ne želi zaljubiti.[/quote]
Ravno pri 40tih bi moral imeti človek že toliko pospravljeno podstrešje, da bi razumela vsaj lastna čustva
in se jih naučil obvladovati malo bolj, kot pri 15-tih….[/quote]
Saj ravno to, da se potem več ne želi zaljubiti in navezati, kaže na obvladovanje čustev.
Pospravljeno podstrešje bi pa naj temeljilo na izkušnjah, ki bi ti omogočile, da se ne zaljubljaš v “napačne” osebe, ampak v takšne s katerimi boš zadovoljen.
Zato večina dela samo na obvladovanju čustev, se zapre in se zaradi tega prav tako prikrajša za lepe trenutke.
Ravno pri 40tih bi moral imeti človek že toliko pospravljeno podstrešje, da bi razumela vsaj lastna čustva
in se jih naučil obvladovati malo bolj, kot pri 15-tih….[/quote]
Saj ravno to, da se potem več ne želi zaljubiti in navezati, kaže na obvladovanje čustev.
Pospravljeno podstrešje bi pa naj temeljilo na izkušnjah, ki bi ti omogočile, da se ne zaljubljaš v “napačne” osebe, ampak v takšne s katerimi boš zadovoljen.
Zato večina dela samo na obvladovanju čustev, se zapre in se zaradi tega prav tako prikrajša za lepe trenutke.[/quote]
Slaba izkušnja te nauči samo tega, da čustev ne znaš obvladovati, da ona obvladajo tebe.
In potem, namesto, da bi se jih naučil obvladovati, ali vsaj prenesti, se zapreš in se izogneš vsaki naslednji
situaciji. To ni obvladovanje čustev, to je strah pred njimi.
Obvladovanje čustev ni to, da se zapreš, ravno obratno.
Saj ravno to, da se potem več ne želi zaljubiti in navezati, kaže na obvladovanje čustev.
Pospravljeno podstrešje bi pa naj temeljilo na izkušnjah, ki bi ti omogočile, da se ne zaljubljaš v “napačne” osebe, ampak v takšne s katerimi boš zadovoljen.
Zato večina dela samo na obvladovanju čustev, se zapre in se zaradi tega prav tako prikrajša za lepe trenutke.[/quote]
Slaba izkušnja te nauči samo tega, da čustev ne znaš obvladovati, da ona obvladajo tebe.
In potem, namesto, da bi se jih naučil obvladovati, ali vsaj prenesti, se zapreš in se izogneš vsaki naslednji
situaciji. To ni obvladovanje čustev, to je strah pred njimi.
Obvladovanje čustev ni to, da se zapreš, ravno obratno.[/quote]
In čeprav vemo to vsi, jih je zelo malo to sposobno delat…. Razlika med teorijo in prakso je pač v praksi večja, kot v teoriji.
Slaba izkušnja te nauči samo tega, da čustev ne znaš obvladovati, da ona obvladajo tebe.
In potem, namesto, da bi se jih naučil obvladovati, ali vsaj prenesti, se zapreš in se izogneš vsaki naslednji
situaciji. To ni obvladovanje čustev, to je strah pred njimi.
Obvladovanje čustev ni to, da se zapreš, ravno obratno.[/quote]
In čeprav vemo to vsi, jih je zelo malo to sposobno delat…. Razlika med teorijo in prakso je pač v praksi večja, kot v teoriji.[/quote]
Ne veš, če ne probaš….
Jaz že zdaj obžalujem za ful stvari, ki bi jih kot mula morala probat in doživet (pa nisem bila zapečkarica),
pa jih nisem (sem cviknila zadnji moment) …veliko manj obžalujem svoje napake, ko sem si nekaj upala
narediti….
In čeprav vemo to vsi, jih je zelo malo to sposobno delat…. Razlika med teorijo in prakso je pač v praksi večja, kot v teoriji.[/quote]
Ne veš, če ne probaš….
Jaz že zdaj obžalujem za ful stvari, ki bi jih kot mula morala probat in doživet (pa nisem bila zapečkarica),
pa jih nisem (sem cviknila zadnji moment) …veliko manj obžalujem svoje napake, ko sem si nekaj upala
narediti….[/quote]
Mogče odotod razlika v mišljenju. Skoraj vse, kar sem hotel poskusit, naredit, sem tudi storil. Imam pa na seznamu še par stvari…
Jaz sploh ne razumem, v čem je “dilema”. Seveda si omisli ljubimca. Kako se bodo stvari razvijale (ali pa tudi ne) ne moreš vnaprej vedeti. Vsekakor se na tvojem mestu ne bi odločila za vezanega tipa. Vezani tipi so pač vezani z “nekom”. In ta nekdo ne bo navdušen nad aranžmajem. Če imaš malo smole, imata lahko ta tip in še ta “nekdo” neke otroke… skratka, stvar lahko postane mimogrede very very ugly, ne glede na to, ali gre zgolj za seks ali še za kaj drugega. In to je šele potem čustveno naporno …
O seksu brez čustvenega vpletanja pa – dokler ne poskusiš, ne boš vedela. Vendar menim, da če si vsaj malo previdna, imaš zelo verjetno dobre možnosti, da ne boš pristala osamljena in s strtim srcem. O tem, da si lahko previdna, pa ne dvomim. Sicer si vprašanja ljubimec ja ali ne sploh ne bi postavljala.
Forum je zaprt za komentiranje.