ljubimec da ali ne
Prav je, da si se tiste ženske znebil. Verjetno je še vedno s partnerjem, še vedno jamra, kako jo je varal oziroma jo še in kako zaradi kredita ne more drugam. Zapomni si, da ji ustreza tako. Varala pa sta verjetno oba, le da se ona predstavlja za svetnico. Možno je celo, da on nje sploh ni varal in da je ona to navedla kot izgovor, da bi ji bil ljubimec. Da se ti ni oglasila na telefon po službi, ti vse pove. Pred možem je moralo izgledati vse lepo in prav. Nisi bil bedak, samo verjel si, da ti je podobna oseba, ki ti v resnici ni bila. Tudi meni se je to zgodilo.
Primer: imam sodelavko, ki vsak dan jamra, kako ji je težko v službi, kako bi šla rada drugam, a ni razpisov, nima ustrezne izobrazbe….Ko pa sem ji zadnjič povedala za eno delovno mesto v njeni bližini, ki povsem ustreza njeni izobrazbi in dosedanjim izkušnjam, je rekla…..da je pa to ne zanima. Tisti, ki vztrajajo pri določeni osebi ali v določeni službi, imajo nek razlog za to, verjemi.
P.S.: Puške ne smeš vreči v koruzo, malo meditiraj, razmišljaj, bodi jezen….ampak se ne predaj! :)))
Jah.. ne vem. Jeza je mimo že nekaj časa, zdaj pa… nimam energije. Pa nisem zamorjen, samo enostavno ne gre več. K sreči mi služba vzame precej časa, pa kakšen hobi… pa je dan okoli. Se pa najdem tudi sam v tvojem opisu, najlažje je jamrat in nič storit;-))) Bo že.
Skela, obstajajo ženske, kakor seveda tudi moški, ki svoje seksualne potrebe zadovoljujejo predvsem preko čustvene komponente (dobro spoznavanje partnerja, obojestranska naklonjenost, vzpostavljanje dobrega prijateljskega odnosa, zaupanje), ne morejo kar z nekimi neznanci leči v posteljo, da jih kavsa na vsake toliko časa, potem pa rečejo adijo. Za razliko od avtorice ti nisi ena izmed takšnih žensk, ker je sploh ne razumeš, ženska ima namreč pomisleke in dvome, ti jih nimaš, ker je tvoj notranji čustveni svet bolj “daterjevski” ali pragmatičen.
Skela, obstajajo ženske, kakor seveda tudi moški, ki svoje seksualne potrebe zadovoljujejo predvsem preko čustvene komponente (dobro spoznavanje partnerja, obojestranska naklonjenost, vzpostavljanje dobrega prijateljskega odnosa, zaupanje), ne morejo kar z nekimi neznanci leči v posteljo, da jih kavsa na vsake toliko časa, potem pa rečejo adijo. [/quote]
Podpis pod tole
Hec, ampak jaz tukaj ne vidim ne problema, ne dileme.
Pa kaj, če bi se zaljubila? Saj to je pa ja lepo…zakaj bi te bilo tega strah?
Aja, ker je vsega lepega enkrat konec, pa ti je potem hudo? Je hudo, ampak pač
preboliš in greš naprej. Ni konec sveta, ne poškoduje te trajno, da ti veliko več,
kot ti vzame.
Lahko te poškoduje trajno, vsekakor pa večino poškoduje bolj, kot si mislijo.
Pri meni sploh ni problem v tem, da si ne bi želela ljubezni in ko nekoga začutim (čeprav je to redko), se tem občutkom tudi ne upiram, se ne bojim tega, ker kljub vsemu pravim, da je lepše ljubiti in potem mogoče tudi trpeti, kot pa sploh ne doživeti. Sej v bistvu pri nikomur ni 100% da bo trajalo AMPAK….zakaj sploh začenjati nekaj tam, kjer že v naprej veš, da ni prihodnosti, torej npr. pri vezanem, samski pa…očitno se tisti normalni vsi nekje skrivajo 🙂
Si pa ne bi mislila, da imate tudi moški probleme z ženskami, ki si želijo sm sexa….zanimivo…
Tebi Misonkka pa bi lahko rekla samo to, da si nismo vsi enaki. Sama sem daleč od posesivne ženske in moja osamljenost se ne vidi navzven. Vem pa točno česa si želim od moškega in česa ne, kar je pa čisto normalno pri mojih letih in izkušnjah.
Forum je zaprt za komentiranje.