Ljubezen življenja?
tip je pri 30 tih že deset let v zvezi, torej od 20 leta, kar je za moje pojme preveč in prezgodaj se je “resno” vezal. Na sto kilometrov je jasno, da je zveza zgolj še navada in udobje in da bi bilo bolje, da gresta takoj narazen. Seveda so babe skočile v luft, ker njegova po 10 letih gotovo samo vozičke gleda in dojenčke in misli, da ji urica tiktaka.
Zadela te je usodna ženska, ne veš in ne moreš vedeti, ali ti je tudi usojena. Nihče nas ne uči čustev. V zveze gremo največkrat zaradi simpatije, družbe, navezanosti, sorodnih interesov, dobre družbe, želje po družini, želje po otrocih,…. spoznamo se, se ogledujemo, tipamo dva, tri randije, nekaj tednov, nekaj mesecev, da se navežemo. Občutek pogrešanja človeka, s katerim se družimo in živimo, sprejemamo kot maksimum doživljanja sreče. Do takrat, ko se srečaš s silovitostjo, ki si jo spoznal. To se lahko zgodi enkrat, največkrat pa tudi ne, ali pa se, ko je že krog sklenjen tako, da so nujno žrtve. Takrat se zavemo, da smo ujeti z nekom, ki nam je drag…. ampak samo drag. Vprašuješ se, zakaj se to ni zgodilo pri osebi, ki jo imaš rad in s katero bi si še včeraj želel preživeti življenje.
Tale nova, ki se ti je zgodila, veš, lahko ni nič od tega, kar si predstavljaš za svojo partnerko, vendar se vama je očitno zgodila usodna privlačnost. Bilo bi prečudovito, če bi iz usodnih privlačnosti lahko nastala tista neverjetna ljubezen za življenje. Celo možno bi bilo, da to ta punca je, čeprav je bolj verjetno, da ni. Vedel ne boš, če je ne iščeš ali če te ne najde. Priporočam, da poskusiš, seveda pošteno, ker da te je škoda za tvojo “pravo”, mi je jasno po enem samem stavku – pridno dela in naredi več kot je pričakovano….. khm, odlična ocena nekoga, ki bi ga naj ljubil, ni kaj. Če bi bil moj, bi si vsem solzam navkljub, ki bi sledile, želela da greš in mi daš priložnost ustvariti si družino z nekom, ki sem mu več kot samo pospravljanje in premalo živahnosti.
Boljš je ne bi mogu opisat. Ma čim je povedala, da je na geo hodila sem reku ženi, ej to je tista očkova pupika. Ona pa še ena njena frenda z gea c., ne veš pa katera je bolj glupa, maskoti živi . To je ena razvajena očkova punčka. Navajena dobit vse kar se ji zahoče, ne odstopa, ko vidi igračko jo hoče imet. Očka vse plača. Če bi ji sam torbico pa čevlje ukradu bi imel direkt za šolnino. Že na faksu je bila skoz na Facebooku pa instagramu, pa skoz ima mobi v roki.
Ma da sem jaz na mestu tistega tipa, jaz se takoj z njo oženim, ne bi imel skrbi kako položnice plačat . Zgleda dobro pa še glupa je. Očka bo vse plaču. Očka princeski vse plača. Avto, faks, stanovanje, obvezna je zlata kartica, da ja ne bo princesa prikrajšana ni da ni,očka ji bo še moža kupil ker očka je car.
[/quote]
Si pa naiven! Punčke, ki je vajena vsega dobit, ne boš nikoli zadovoljil in verjemi da boš krivdo za to občutil. Ne bi dolgo zdržal, kot tudi nobena igračka pri njej ne, ker jih menja kot gate.
Verjetno punca ne dela več tam, ker se s 1. septembrom zaključuje počitniško dela, večinoma povsod. 🙂
Vso to avtorjevo kalvarijo smo več ali manj v mladih letih doživljali mnogi.
Na morju smo dekleta srečevala fante svojih življenj in potem še ob prihodu domov medlela ob spominu na njih.
Ampak! Potem se je zgodilo, da je kdo od teh princev prišel na obisk. Groza! Ni pasal v to okolje, ni bilo več sončnih zahodov in šumenja morja, pa še polni penzion je pričakoval. Če pa se je že namestil v hotelu, je bil v breme “zaljubljenki”.
Toliko o sezonskih ljubeznih.
Me pa vseeno zanima, kako bo avtor doživel vse prej naštete parametre ljubezenskega krča:)
Forum je zaprt za komentiranje.