literarni junaki
Eden mojih literarnih junakov je Simon Martin, fant iz knjige Dojenčki iz moke. Pri svojih štirinajstih letih od malega živi le s svojo mamo. Naenkrat telo preraste svoje okvirje, zato je precej neroden. Predolgih rok, predolgih nog, predolgega jezika. Malo trdih pesti – pa še to zato, da se ga drugi bojijo in da ima zato mir. Učitelji se nekako sprijaznijo z njegovo hrupnostjo in robatostjo.
Že zato, ker je v srcu zares dober fant. Takšen, ki v pogovoru gleda v oči. Takšen, ki prepriča ostale v čuvanje trikilogramskih vrečk moke z namenom, da na koncu s prijatelji naredijo “veličastno eksplozijo” in pobelijo šolo. Pa se na narisane oči na blagu nekako naveže. Se z njimi pogovarja, kot bi bile žive. Ker mu to obdobje pomaga, da skuša razumeti reakcijo očeta, ki se je toliko let nazaj ustašil odgovornosti in pobegnil. Obenem pa se tudi zave, koliko vznemirljivega ga še čaka, preden bo zares odrasel.
Prvi je Phillip Marlowe iz detektivk Raymonda Chandlerja. Drugi je njegova reinkarnacija, le da se ni tako do dna prezet s pesimizmom, namrec Arkadij Renko iz Parka Gorkega in nadaljevanj. “Memorable quote” za oba je najbrz kar tista iz filmske priredbe romana The Big Sleep:
[Vivian/femme fatale]: “Why did you have to go on?”
[Marlowe/Renko]: “Too many people told me to stop.”
@pilgrim: za ene Emil, za druge detektivi..:))))))))
lp, proxima
Se strinjam s Proximo: še dobro, da smo brali Ericha Kästnerja in da zato vemo, kdo je tale Emil. 🙂
Ampak Pilgrim: kako bi se razpisal (kar je zanimalo Zarjo_Z, mene pa tudi), zakaj bi bil tvoj literarni junak ravno on? Ker bi iz tokratnega odgovora skoraj sklepala, da si zagotovo ribič – ti baje spregovorijo točno dve besedi v dnevu. 🙂
Emil zato, ker sem ga pod novoletno jelko dobil, ko sem bil v najobčutljivejših letih, ko se istovetimo z junaki, star sem bil deset let. Tako kot on sem živel sam z mamo, tako kot on sem jo imel neizmerno rad in ona mene, tako kot on sem si želel, da bi bila en z drugim celo življenje, tako kot so njega sem želel, da bi mene spoštovali vrstniki, tako kot on sem imel v prestolnem mestu babico in sestrično, tako kot Emil sem se bal gromozanskih policajev z brki, tako kot on sem rad tu in tam kakšno ušpičil, tako kot on sem se zdel sam sebi priden, pameten, ubogljiv in plemenit. in tako kot on sem si tudi sam želel loviti barabine s trdimi klobuki.