Literarna kolonija
Pozdravljene pisateljice in pisatelji!
Brisača, Oja, Lori, Anejka, Ana, Poletna1, kwakica, Zdenka in druge-i, povejte mi, ali je katera že kdaj sodelovala na literarni koloniji? Letos naj bi bilo to v NM, organizator je JSKD, ki pa mi ne ve povedati kaj prida o tem, kako to zgleda, mi pa omogoča sodelovanje. Ali naj grem?
Lepo prosim, napišite mi kaj o svojih izkušnjah!
Tudi jaz sem slišala za to literarno kolonijo in sodeč po prebranem pisanju imam dobro mnenje o sodelujočem piscu Šinigoju, tako da bo kolonija verjetno pravi balzam za ustvarjalne duše, ki v svojem domačem okolju ne najdejo prave spodbude za svoje pisateljevanje… iz tega razloga sem se sama že dolgo tega odzvala na dve literarni delavnici, prvo sta vodila Igor Koršič za pisanje filmskih scenarijev in Vili Ravnjak za dramaturški del… je bilo kar zanimivo, saj sem bila v še zelo rosnih letih in sem dobila marsikateri dober nasvet in priporočeno strokovno literaturo… pozneje sem se odzavala na nek tečaj, ki ga je vodil Vlado Žabot, pa moram reči, ne da bi hotela biti žaljiva, da mi je vzel sleherno voljo do nadaljnjih udeleževanj tovrstnih zadev, kar je pa tudi okej, saj ti nekdo vendarle mora pokazati (zavedno ali ne), kako je čas, da nehaš hoditi na delavnice in začneš pisati.
Torej MarinkaM, če rabiš spodbudo in podobno misleče, s katerimi bi rada izmenjala svoje pisateljske “dileme”, ti bo kolonija verjetno všeč. Če se je boš udeležila, nam boš lahko kaj malega razkrila o poteku in sodelujočih. Bodi lepo.
Pozdrav vsem!
Ja, veliko je odvisno od tistega, ki delavnico vodi, njegove prilagodljivosti in osebne poetike. Ce bi mene recimo nekdo posadil na pomol in mi narocil, naj eno uro gledam v morje, potem pa kaj napisem, bi bila uzaljena, ker me ne zanimajo neke nezive metafore, ampak konkretni ljudje in njihove tezave. Nekdo je lahko zelo dober pisatelj, a slab pedagog (si predstavljam, da je tako pri omenjenem Vladu), in tak te lahko precej odvrne od stvari. Kolikor poznam Sinigoja, se ni bati – ce ne drugega, je odprt, zgovoren in vesel, tako da bo pri njem zivo.
Se strinjam. Različni avtorji na različne tečajnike delujejo različno, kot pač človek deluje različno na soljudi. Včasih je dobro, da se zgodi kemija, včasih je pa dobro tudi to, da se nič ne zgodi. In, ja, imaš prav… če je nekdo vesel in prekipevajoč od vsega, drugi pa otožen in melahnolično prestavljajoč korak, se iste stvari vsak loti po svoje… Tako, da ne bo kake zamere, ker mi je – ko sem odposlala post – postalo strašno žal, da sem pisala cela imena. Brez zamere.
Kar brez slabe vesti, če smo kritični do avtorjev, smo lahko kritični tudi do tistih, ki učijo avtorstvo ;-))!
Hvalabogu, da je teh delavnic zadnje čase več in več in da razblinjajo utvare o tem, kako so eni od zgoraj obdarjeni za pisanje in tu ni kaj, drugi pa niso, in spet ni kaj. Vsakdo se lahko kaj nauči; koliko, je odvisno od njega in od učitelja.
Oprosti, da sem se kar prislinila na tvojo temo. Mene pa je namreč že lani zelo mikala udeležba na delavnici za literarno prevajanje v Izoli, prav tako organizira ta JSKD, sem klicala, ali jo bodo imeli tudi letos, pa so rekli, da menda ja. Ali ima kdo kakšne izkušnje? Sem bolj cagave sorte, ne vem, ali naj se prijavim, in če, ali naj grem na nemščino ali angleščino. Nisem pa še nikoli nič resnega prevajala, samo zanima me.
Oprosti, da sem se kar prislinila na tvojo temo. Mene pa je namreč že lani zelo mikala udeležba na delavnici za literarno prevajanje v Izoli, prav tako organizira ta JSKD, sem klicala, ali jo bodo imeli tudi letos, pa so rekli, da menda ja. Ali ima kdo kakšne izkušnje? Sem bolj cagave sorte, ne vem, ali naj se prijavim, in če, ali naj grem na nemščino ali angleščino. Nisem pa še nikoli nič resnega prevajala, samo zanima me.
Kar nekaj delavnic sem se udeležila, kolonije pa še ne. Kar se tiče mentorjev pa bi rekla, da je dobro, če greš na delavnico čim bolj odprt. Vsi tam smo ljudje in vsi radi pišemo in to nas povezuje. Moram reči, da sem od vsakega mentorja dobila kaj dobrega in od vsakega izvedela kaj neuporabnega. Pisanje je tako zelo intimno opravilo, da ti ne more pomagati vsak recept.
Hodila sem tudi na literaturine delavnice, ki jih je vodil Blatnik. Mimogrede, tudi on včasih zaide na to internetno stran. Ga moram pohvaliti, he, he…
Šalo na stran! Meni je všeč tovrstno druženje, če pa je mentor dober, je pa še toliko bolj fino.
Tiste, ki še niste bile, ne omahujte s prijavo. To je moj nasvet.
Lp
Kwakica
Živjo.
Nekaj let nazaj sem se udeležila poletne kolonije, ki jo je organiziral JSKD. S kolonijo sem bila zadovoljna. Poleg samih delavnic je bil organiziran še spremljevali program. Najboljša stvar (vsaj zame) pri koloniji je bila, da sem se za nekaj dni iztrgala iz dnevne rutine in se lahko posvetila pisanju. Zraven pa sem spoznala tudi nekaj zelo zanimivih ljudi. Mislim, da mi je celotna izkušnja – pisanje, sprehodi (tudi mi smo bili nekje na dolenskem koncu), pogovori o najrazličnejših stvareh, literarni večer z gosti, dala mogoče sicer več kot sami mentorji, čeprav so bili tudi ti zanimivi. Najdragocenejša stvar, ki sem jo dobila na delavnici, pa je bila samozavest in vzpodbuda, da vztrajam pri pisanju.
Do sedaj sem bila že na večih delavnicah. Glede mentorjev se strinjam z Ojo, Kwakico in Brisačo. Najbolje je biti odprt, eni znajo delavnice vodit boljše kot drugi, eni jih ne znajo, imeti moraš pač malo sreče – pomaga, če si sposoben svoja pričakovanja izraziti na začetku, pa tudi prilagoditi ta pričakovanja danim okoliščinam, kar se najbolje da. Zelo pomembno je vzdušje na delavnici, ki je v veliki meri odvisno od udeležencev – če ljudje sodelujejo, izražajo svoja mnenja, diskutirajo, potem je tudi mentorju, ki se ne znajde najbolje v svoji vlogi, veliko lažje. Včasih pa ti lahko tudi kdo od drugih udeležencev pove več kot tisti, ki vodi delavnico.
Vidim, da ja ta tema že veliko let neaktiva, upam pa, da ni mrtva pa bom vseeno vprašala v upanju, da mi kdo odgovori. Pred leti je kolegica izgubila službo, prosti čas si je namenila pisanju, piše zelo dobre zgodbe – seveda izmišljene (otroške pa tudi za odrasle), omenila sem ji, da bi bilo fanj, da bi jih kdo, ki se spozna na to, prebral, saj se mi zdi res škoda, da take zgobe gredo v koš, saj take zgodbe bi jih bilo treba objaviti, saj veliko ljudi radi berejo. Ko sem ji omenila za objavo, je rekla, da ona se na to ne spozna, da ne ve na koga naj bi se obrnila in, da je za to potrebna verjetno vsaj visokošolska izobrazba, ima pa srednjo in, da ponavadi moraš biti mal med medije znan. Zame je pomembno, da je zgodba dobra, slovnično pravilno in mi je vseeno, kdo jo napiše oz kakšno izobrazbo ima.
Mene pa zanima, na koga bi se bilo treba obrniti, da bi prebral zgodbe in jih ocenil, ali so kaj vredne? Bi lahko dobila kak kontakt? Hvala
Na nobeni literarni koloniji še nisem bila, obiskujem pa krožek kreativnega pisanja pri našem društvu, pišem res že strašno dolgo i zelo različne stvari, zadnji dve leti predvsem to, kar si zares želim. Pri našem krožku sem se naučila veliko stvari, tudi bolj kritična sem do lastnih stvaritev, tisti, ki me berejo trdijo, da uživajo v mojih zgodbah. Držim se pravila, da vsi ljudje vedo vse, posameznik pa le delček tega, zato izkoristim vsako možnost, ki se mi ponuja, da se naučim česa novega. Jaz bi na kolonijo šla, ne glede na uspešnost udeležbe in na kvalitete mentorja, pridobljena izkušnja več, to šteje.